Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Ekologija

© Malina Grubhofer

O planinskem močeradu in alpskem oklepu

Alpe se raztezajo od Slovenije do Monaka, od Sredozemskega morja pa vse do 4.000 metrov visokih gora. V taki raznolikosti geoloških in podnebnih razmer se odraža tudi izredna biotska raznovrstnost, saj v Alpah živi okoli 30.000 živalskih in 13.000 rastlinskih vrst. Alpe so zaradi svojstvenih okoljskih razmer že v 18. In 19. stoletju veljale za edinstveno regijo v Evropi in so kot naravni laboratorij imele pomembno vlogo pri razvoju raziskav na področju naravoslovja.

V Evropi je le malo območij, ki bi izkazovale tako visoko število endemičnih živalskih in rastlinskih vrst, kot je to značilno za Alpe. Razširjenost in pojavljanje teh vrst se razlikujeta glede na nadmorsko višino, izpostavljenost soncu in geografsko lego. Čim bolj ekstremne so razmere, bolj so specializirane tudi rastline in živali. Preživetje v visokogorskem svetu zahteva zelo dobro prilagoditev specifičnim lokalnim ali regionalnim razmeram in je odvisno od uravnoteženega sobivanja narave in človeka. Obstajajo ekosistemi, ki potrebujejo naše varstvo (npr. ostre gruščnate in plazovite grape v avstrijskem Narodnem parku Gesäuse), ali pa ekosistemi, ki so odvisni od rabe in urejanja (npr. planine nad drevesno mejo).

Podnebne spremembe kot pomemben dejavnik

V višjih legah se temperature dvigujejo nadpovprečno hitro. Živali in rastline, kot sta planinski močerad in alpski oklep, ki sta že stoletja prilagojena na podnebne razmere v visokogorju, postajajo vedno bolj ogrožene, saj so izpostavljene pritisku: po eni strani se druge vrste selijo iz nižjih v višje pasove, po drugi strani pa možnosti za umik navzgor ni več. Neokrnjeni  ekosistemi obenem prispevajo k ublažitvi škodljivih vplivov podnebnih sprememb (npr. mokrišče ali renaturirane obrečne pokrajine blažijo posledice poplav).

Upadanje števila živalskih in rastlinskih vrst snežnega višinskega pasu, ki živijo na skalnatih in ledenih območjih nad 2.500–3.000 m. n. v., je že dokazano. Od leta 1990 se izvaja projekt Gloria (Global Observation Research Initiative in Alpine Environments), ki na globalni ravni spremlja učinke, ki jih imajo podnebne spremembe na gorska območja. V projektu sodelujejo raziskovalci šestih kontinentov, zbirajo podatke in razvijajo strategije za varstvo biotske raznovrstnosti. Kot ena najgosteje poseljenih gorskih regij na svetu so Alpe še zlasti odgovorne za preprečevanje in boj proti podnebnim spremembam. 

 

Viri in nadaljnje informacije:

Interaktivna alpska karta