Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Pokrajina

07.12.2018
Image caption:

Med naravo in človekom

Kateri elementi so značilni za alpsko pokrajino? Kaj je tisto, kar pokrajino naredi lépo? So to temno zeleni planinski pašniki in travniki s kravami in leseno kočo, v ozadju pa vrhovi veličastnih gora? Taka je vsaj predstava o »lepi« alpski pokrajini, ki si jo delijo mnogi znotraj in zunaj Alp. Pojem, ki se ga najpogosteje povezuje s pokrajino, je seveda narava. Pokrajina je torej tam, kjer je narava oziroma kjer ni asfalta, betona, stekla in drugih znakov sodobne družbe.

A pokrajina ni  ne narava ne družba, je nekje vmes. Pokrajina nastaja ob najpogosteje vizualnem zaznavanju fizičnega okolja. Seveda se zaznavanje razlikuje od človeka do človeka, je pa tudi odvisno od posamezne družbe. Na to, kako zaznavamo pokrajino, po eni strani vpliva naša osebna življenjska zgodba, po drugi strani pa ta proceszaznamujejo zgodbe, vrednote in norme družbe, v kateri živimo.

Med rabo in varstvom

Na pokrajino se navezujejo različni interesi, pa naj gre pri tem za osebno zadovoljstvo, politične ambicije, trženje turističnih storitev ali pa varstvo okolja. Glede na posamezne interese, cilje in namene obstajajozapokrajino različne definicije, razumevanja in raba. Če drug ob drugega trčijo nasprotujoči si interesi, lahko nastanejo konflikti. Marsikje na območju Alp so ekološki interesi, denimo ohranjanje naravne pokrajine zaradi varstva biotske raznovrstnosti, v navzkrižju z ekonomskimi interesi, kot se to kaže v primeru širjenja smučišč ali poplavljanja celotnih dolin zaradi gradnje novih akumulacijskih jezov.

Z ekonomskega vidika obstaja stalna nuja po rabi pokrajine in skladno s tem naj bi ta imela pravo vrednost  takrat, ko ljudem koristi in jim prinaša dobiček. Stremljenje po hitrem dobičku je kratkovidno. O trajnostnem naravovarstvenem vrednotenju pokrajin govorimo, če zanje skrbimo in jih ohranjamo v vsej njihovi raznolikosti in edinstvenosti. V turističnem sektorju lahko marsikje opazimo kontradiktoren odnos do pokrajine: čeprav temelji turizem v Alpah prav na alpski naravni in kulturni pokrajini, je turistična industrija kljub temu eden največjih uničevalcev alpske pokrajine. Da je možna tudi druga pot, kažejo primeri iz prakse, npr. Unescovi biosferni rezervati ali gorniške vasi (Bergsteigerdörfer), kjer se predstavniki različnih interesov med seboj pogajajo v korist pokrajine in narave. Uspeh je lažje doseči zlasti tam, kjer regionalni razvoj spremljajo participativni procesi, v katerega so vključeni vsi prizadeti.

 

Viri in druge informacije:

Interaktivna alpska karta

Druge informacije