—
s
Občina Alpski Log se v zadnjih letih sooča s stalnim nazadovanjem: veliko prebivalcev se je odselilo, hiše so prazne, vrtovi zapuščeni, vaška trgovina je zaprta, središče kraja pa opustelo.
Pred vrati so lokalne volitve. Za glasove volivcev se bodo potegovale tri stranke z različnimi predlogi za konkretno politično delovanje. A kateri verjeti? Kako se odločiti? Paula, ena redkih mladih žensk, ki so ostale v vasi, je prebivalce povabila na sprehod po domači vasi – s pogledom v prihodnost.
Paula pripoveduje: »Po združitvi z drugimi občinami v dolini so nekdanjo občinsko hišo preuredili v dom za ostarele. Tukaj zdaj delam. Gre za eno zadnjih delovnih mest, ki še obstajajo v vasi. Svoja vrata je zaprla tudi šola in tako se otroci danes k pouku vozijo v sosednji kraj.«
»Čeprav se zdi, kot da je vse izumrlo, pa se na tem mestu v zgodnjih jutranjih ali večernih urah ne bi mogli prav dolgo zadrževati: skozi vas se namreč vali ves tranzitni promet. Skoraj vsi prebivalci so zaposleni zunaj vasi. Otroke odpelje zjutraj v šolo šolski avtobus in jih zvečer pripelje nazaj.«
»Ta veličastna stavba iz 16. stoletja je bila dolgo časa prazna. Pred kakšnimi desetimi leti je hišo kupila premožna starejša gospa in jo prilagojeno svoji starosti predelala. V hiši so zdaj dvigalo, senčilna na elektropogon, pametna straniščna školjka z vsemi funkcijami. Lastnice sicer v vasi ne vidimo prav pogosto. Le ko se gospodinja odpelje v mesto po nakupih, vemo, da je lastnica v vasi.«
»Vaško trgovino je pred kratkim zaprla svoja vrata, saj ni več prinašala dobička. Pekarna je že dolgo zaprta, gostilna prav tako. Večina prebivalcev Alpskega Loga nakupuje v supermarketu v mestu, ko se vrača z dela domov. Naš ogled bomo zaključili v domu za ostarele – tam imajo prijetno menzo, tudi sladice so zelo dobre. Povedala vam bom, kako smo v našem kraju sploh prišli tako daleč.«
Sl Pogled nazaj In Paula prične pripovedovati: »Začelo se je z volitvami pred 25 leti … «
Paula pripoveduje: »Tukaj, v nekdanji občinski hiši, je danes policijska postaja. Ravno ko sem zaključevala policijsko šolo, je bil ob parkirišču še vrt, kjer so rasla zelišča in sadna drevesa. V supermarketu imajo skoraj vse, kar potrebujemo za vsakdanje potrebe. Žal pa nimamo denarja, da bi obnovili telovadnico. Žal mi je zaradi otrok.«
»Zunaj sezone se sicer ne dogaja veliko, bi pa morali doživeti, kako je tukaj v visoki sezoni! V barih in nočnem klubu, namenjenim zabavi po smučanju, se kar tre ljudi, skoraj vsak večer interveniramo zaradi kaljenja javnega miru.«
»Tukaj je nekoč stala čudovita stavba iz 16. stoletja. Nekaj domačinov jo je skupaj želelo kupiti in jo predelati, a je bila cena previsoka. No, danes imamo v vasi imeniten hotel. Sicer pa v njem še nisem bila, vstop je dovoljen samo hotelskim gostom. Tega pa si s svojo policijsko plačo ne morem privoščiti.«
»Včasih sem se s prijatelji pogosto srečevala v vaški gostilni, danes pa ni več nikjer nobenega. Vsi so se odselili. Tudi stalnih zaposlitev ni več. Zunaj sezone so žal zaprti vsi gostinski lokali. Za turističnim uradom, poleg trgovine s spominki, je avtomat za kavo. Tam lahko kaj spijemo, jaz pa vam bom povedala, kako je prišlo do vsega tega.«
Sl Pogled nazaj In Paula prične pripovedovati: »Začelo se je z volitvami pred 25 leti … «
Paula pripoveduje: »V podstrešnem delu živijo ljudje, ki občasno potrebujejo pomoč pri vsakodnevnih opravilih. Za stanovanjsko skupnost skrbim kot socialna pedagoginja. V pritličju so jasli. Včasih kaj skupaj spečemo ali pa se igramo mlin. Takoj zraven je zdravstveni dom. Zdravnik prihaja v vas trikrat na teden. Vmes je občinska uprava, tu so še prosto razpoložljivi pisarniški prostori, ki se v najem oddajajo po dnevih, ter knjižnica in poštna poslovalnica.«
»Vse to smo skupaj ustvarili na okroglih mizah, pri tem pa so nam pomagali združenje občanov in zunanji moderatorji.«
»Tukaj pa je moje drugo delovno mesto. Društvo je kupilo star dvorec iz 16. stoletja in ga preuredilo v muzej. Prikazujemo zgodovino kraja, domače regije, in posredujemo informacije o naravi v dolini. Neverjetno, koliko obiskovalcev in turistov od blizu in daleč se zanima za to! Lepo se mi zdi, da lahko v kraju, kjer živim, srečam toliko različnih ljudi.«
»Tukaj je podobno vzdušje, kot je bilo v času, ko je moja stara mama še prodajala zelenjavo na vaški tržnici. Zelenjavo sicer zdaj kupujemo v ekološki trgovini, se pa spet srečujemo na tem mestu, kjer si povemo, kaj je novega, in se domislimo te ali one ideje. Pojdimo v gostilno in popijmo še eno skodelico kave, jaz pa vam bom povedala, kako je prišlo do vsega tega.«
Sl Pogled nazaj In Paula prične pripovedovati: »Začelo se je z volitvami pred 25 leti … «