Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Financiranje

27.11.2017
Image caption:
Berchtesgaden/DE © Frederic_flickr

Kdo plača?

Dobre ideje nastajajo v glavah ljudi. Da bi jih lahko uresničili, potrebujemo poleg predanosti in vztrajnosti še finančna sredstva. Redko se zgodi, da imajo deležniki, organizacije, inštitucije ali gorske občine dovolj lastnih sredstev, s katerimi lahko sami uspešno uresničujejo trajnostne razvojne projekte. Odvisno od izhodiščnega položaja in faze projekta so na voljo različni viri financiranja.

V začetni fazi projekta je vsaka naložba tvegana. Ideje še niso povsem jasne, izvedba je negotova in odvisna od mnogih dejavnikov. Vizijo je treba šele izostriti, jo posredovati javnosti in tako za projekt navdušiti še več podpornikov. Te lahko k sodelovanju pritegnemo z brošurami, spletnimi stranmi, prireditvami, upravljavskimi in naložbenimi načrti. Če je nosilec projekta javni organ, se lahko take storitve občasno realizirajo z davkoplačevalskim denarjem. Če pobudo predlagajo organizacije civilne družbe ali celo posamezniki, je potrebno še toliko več domišljije in nadarjenosti za improviziranje.

Široka podpora

Finančno manj zahtevne in pragmatične rešitve za financiranje, kot sta crowdfunding ali pa zagotavljanje finančnih sredstev v obliki članarin v društvih, porazdelijo tveganje na več udeležencev, obenem pa skrbijo za večjo prepoznavnost in podporo. Tudi pokrovitelji ali javnokoristne ustanove imajo v tej fazi vlogo pomembnih financerjev. Pogosto pa se pozablja na nedenarne možnosti podpore, ko npr. občine, inštitucije ali fizične osebe omogočijo uporabo prostorov, strojev, strokovnega znanja ali predstavitvenih platform.

Vprašanje, kdo bo nosilec projekta, se pojavi najpozneje pri načrtovanju izvedbene faze. Bo to društvo, fundacija, družba z omejeno odgovornostjo, zadruga? Različne organizacijske oblike lahko prevzamejo tudi dopolnilne vloge. Prav tako se postavlja vprašanje časovnega okvira: ali je potrebno financiranje za začetek izvajanja projekta, časovno omejeno financiranje projekta ali pa je treba zagotoviti njegovo dolgoročno finančno varnost? Pri časovno omejenem financiranju je treba pravočasno razjasniti, kateri nosilec projekta bo v njegovem nadaljevanju skrbel za to, da prizadevanja ne bodo usahnila. Pomembno je, da se zahteve potencialnih financerjev pri razvoju projekta upoštevajo od samega začetka. Financiranje končanih projektov se najpogosteje izkaže za težavno.

Podporni programi od regionalne do mednarodne ravni        

Obstaja nešteto oblik financiranja. Namesto bančnega kredita se je mogoče – odvisno od primera – obrniti tudi na zasebne financerje, ki lahko zagotovijo posojilo pod ugodnimi pogoji, ker želijo podpreti uresničitev projektne ideje. Sponzoriranje predpostavlja protistoritev, pogosto v obliki navzočnosti pri projektu ali prepoznavnosti.

Na ravni občin, pokrajin oz. dežel, alpskih držav ali Evropske unije (EU) obstajajo številni podporni programi različnih usmeritev. Evropski sklad za regionalni razvoj (EFRE) pozna več načinov financiranja, katerih namen je odpraviti neravnovesja med različnimi regijami kakor tudi okrepiti gospodarsko in socialno kohezijo v Evropski uniji. Eden od teh je tudi Interregov program Območje Alp, ki finančno spodbuja izvajanje čezmejnih ukrepov sodelovanja na območju Alp. Tudi program LEADER želi izboljšati možnosti za učinkovito delovanje v regijah. Seveda pa so ovire marsikdaj prav za manjše organizacije ali deležnike nepremagljive. Kot je pokazala ena od študij na to temo, vložitev projektnih predlogov in poročanje zahtevata ogromno administrativnega dela, prav tako je manevrski prostor pri izvajanju projekta omejen, kar otežuje inovacije.

Lokalno, neposredno, inovativno

Alternativni gospodarski modeli, ki v ospredje postavljajo skupno dobro, sodelovanje in skupnost, spodbujajo solidarnost, participacijo in zadostnost. V gospodarstvu za skupno dobro skupina enakomislečih združuje dohodke ali trguje z valutami, kot so  »specifične sposobnosti« ali »čas«, da bi tako uskladili naloge ali potrebe znotraj skupine. Namen regionalnih valut je spodbujati in stabilizirati proces ustvarjanja dodane vrednosti na regionalni ravni. Kupna moč in delovna mesta ostajajo v regiji, krepita se identificiranje z lokalnimi trgovci, proizvajalci in potrošniki ter ozaveščenost o lokalnih virih.

 

Viri in več informacij:

Predstavitev