Samo v italijanskih gorah, na območju med Alpami in Apenini, je urejenih 6.700 km smučarskih prog in postavljenih 1.500 smučarskih žičnic. Stroški obratovanja sistemov za umetno zasneževanje smučarskih prog letno presegajo 100 milijonov evrov. Različni scenariji za leto 2050 napovedujejo dvig temperature za 2 do 3 °C, do konca stoletja pa nadaljnje segrevanje za 3 do 7 °C. Posledica bo vedno manjše število smučarskih dni, meja sneženja se bo zviševala, pomemben dejavnik je tudi stagnirajoči smučarski turizem s stalnim upadanjem števila gostov. Zaradi vsega navedenega bi bilo nujno vnovično ovrednotenje zimskega turizma, a kljub problematičnim razmeram se število projektov gradnje novih žičniških naprav in povezav med smučarskimi območji še naprej povečuje.

Sredstva iz evropskega sklada za obnovo se bodo stekala tudi v alpske države in nov razmislek o turizmu bi bil v tem kontekstu velika razvojna priložnost. »Če želimo spodbuditi proces obnovitve umetnih življenjskih okolij in na novo razmisliti, kakšna naj bo ponudba, ki bo lahko zadovoljevala naraščajoče povpraševanje po trajnostnem zimskem turizmu, potrebujemo inovativne strategije,« je opozoril Sebastiano Venneri, pristojen za področje turizma pri organizaciji Legambiente. Dosje Nevediversa 2021 vsebuje med drugim tudi posodobljen seznam 180 smučarskih naprav in objektov, pri katerih je z leti skoraj vedno zaradi ekonomskih razlogov ali pomanjkanja snega prišlo do opustitve njihove uporabe. Gre torej za signal, ki zbuja veliko zaskrbljenost, zato bi ga bilo treba upoštevati, še predno bodo v vejo turizma, ki nima dolgoročne perspektive, vložena nova denarna sredstva.

Več informacij: www.legambiente.it/campagna/nevediversa/ (it), www.legambiente.it/wp-content/uploads/2021/03/abstract-nevediversa-EN-.pdf (en)