Image caption:

CIPRA se s projektom Varčujmo z zemljišči - za spremembe trenda pri ravnanju z zemljišči na primestnih območjih zavzema za drugo ravnanje s tlemi. (c) Mathieu Gontier (Wagon Landscaping)

Tla, ki so zaradi erozije in onesnaževanja zaprta ali poškodovana, so lahko funkcionalna le v omejenem obsegu ali pa sploh ne. Voda ne odteka več. Tla ne vežejo več CO2 iz ozračja.Pridelati je mogoče vse manj hrane. Posledice tega so toplejši zrak, poplave, in pomanjkanje pitne vode.  Čeprav so poškodbe tal pogostoma neodpravljive, alpske države še zmeraj vsak dan zapirajo zemljišča, zlasti na območjih v bližini mest in jih zapolnjujejo z vetrnimi elektrarnami, hidroelektrarnami, elektrarnami na biomaso ali sončnimi elektrarnami, kar botruje konfliktov zaradi navzkrižja interesov pri rabi tal. Gospodarna raba z zemljišči in tlemi nasploh je dandanes pomembnejša kot kdaj koli prej. 

Okvirno poročilo, ki spremlja projekt Varčevanje z zemljišči, povzema trenutne strategije alpskih držav ter izpostavlja njihove prednosti in pomanjkljivosti. Ob tem s v poročilu zajeti tudi primeri dobre prakse pri izvajanju učinkovitih ukrepov na predmetnem področju.

Na avstrijskem Koroškem denimo stavijo na razbremenjevanje in odpiranje tal. Tamkajšnji urad za gradnjo cest je na primer več kilometrov zveznih cest zožil za tri metre ter vzdolž slednjih vzpostavil zelene pasove in kolesarske steze. Nekdanje asfaltne puščave tako lahko spet sprejmejo in hranijo več vode in celo služijo kot habitati. Nižje omejitve hitrosti omogočajo ožje vozne pasove in posledično botrujejo razbremenjevanju ter sproščanju tal.

Več primerov dobre prakse v alpskem prostoru je predstavljenih na posebnem interaktivnem zemljevidu. Spremljevalno poročilo k projektu v angleškem jeziku z naslovom Save land: save soils [Varčujmo z zemljišči, rešujmo tla] je na voljo v digitalni obliki prek povezave na uradni spletni strani projekta.

Dodatne informacije: www.cipra.org/varcujemo-z-zemljisci