Image caption:

Kaspar Schuler, direktor CIPRE International. (c) DarkoTodorovic

Besedna zveza vodna energija ima letošnje poletje za številne prizvok nečesa izrazito negativnega. Mirni potoki so se nedavno zaradi obilnih padavin spremenili v deroče reke in si pot utirali tako silovito, da so se predvideni zaščitni ukrepi, npr. regulacijski ukrepi na vodotokih, izkazali za neuporabne. Vse to so v nedavnih katastrofalnih poplavah na lastni koži izkusili tudi prebivalci vasi in manjših krajev na območju Alp in zunaj njega, kjer je prav zaradi poplav umrlo veliko ljudi in nastalo ogromno škode. Moč vode tako ni le koristna za proizvodnjo električne energije, moč vode je lahko tudi uničujoča in pogubna.

Vprašamo se lahko, ali niso bili vsaj alpski prebivalci doslej dobro pripravljeni na uničujočo vodno silo? Krutost moči vode je znana že stoletja, a lažnemu občutku varnosti se ne bi smeli pustiti zavesti. Nemški raziskovalci podnebja so opozarjali že julija, da pravih izrednih vremenski razmer zaradi segrevanja planeta, ki smo ga do sedaj povzročili ljudje, večinoma še nismo doživeli. Naša individualna izkušnja  s posledicami segrevanja ozračja zaostaja za realnimi grožnjami za nekaj let oziroma desetletij. V prihodnost potujemo na slepo, ne da bi vedeli kam in le ob podpori izračunanih podnebnih scenarijev.

Seveda  bi lahko še naprej počeli to, kar je bilo nekdaj učinkovito: z ogromnimi količinami betona bi lahko pozidali še več obale in bregov, v gorah bi za potrebe proizvodnje električne energije zgradili še več hidroelektrarn. Odvisno od načina upravljanja in vsakokratne stopnje polnjenja lahko akumulacije prispevajo k reguliranju vode ob naravnih katastrofah. Vendar pa bi vodo odvzele tudi glavnim dolinam in oddaljenim podeželskim predelom, večinoma v drugih državah. Posledice bi bile usodne, saj je voda eliksir življenja. Brez vodotokov, v katerih voda v naravnem ritmu upada in spet narašča, ali brez vrstno pestrih rečnih lok in mokrišč ne bi bilo biotske raznovrstnosti, kmalu bi začelo zmanjkovati podtalne in pitne vode. Nujno bomo morali na vse to začeti drugače gledati. Rekam v dolinskih legah moramo z razširitvijo vrniti del nekdanjega naravnega prostora, tako da se bodo ob visokih vodah upočasnile, izgubile svojo uničujočo moč in odložile naplavine, ki jih voda nosi s seboj. Ponekod a se bo treba celo umakniti, denimo iz zgradb, ki stojijo na nevarnih območjih.

V zvezi s tem je CIPRA izdelala dokument, s katerim predstavlja svoje stališče glede rabe vodne energije na območju Alp, in ga ponudila v razpravo. Organom oblasti in elektropodjetjem tako v petih tezah predlaga sprejetje usmeritev za njihovo ukrepanje. Dokument vsebuje poglobljeno informativno gradivo in podatke o referencah, to pa omogoča iskanje utemeljenih odgovorov na ključno vprašanje: v kolikšnem obsegu je dodatna hidroenergetska raba zaradi današnje kompleksnosti še sprejemljiva za okolje?  S tem vprašanjem bi se morali v alpskem prostoru danes ukvarjati v veliko večji meri kot kdaj koli doslej in to v obliki čezmejnega sodelovanja. Proti moči vode se ne moremo boriti, lahko pa jo uporabljamo tako, da smo spoštljivi do naravnega okolja in da se prilagodimo novim okoliščinam.

Viri in nadaljnje informacije:

https://de.wikipedia.org/wiki/Hochwasser_in_West-_und_Mitteleuropa_2021 (de), https://info-de.scientists4future.org/die-flutkatastrophe-im-juli-2021-in-deutschland-und-die-klimakrise/ (de)

Stališče o vodni energiji: www.cipra.org/de/positionen/wasserkraft-im-alpenraum/