Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Druge informacije

Novice

V čigavi lasti so gorska jezera?

07.09.2016 / alpMedia
Zaradi vedno številnejših zahtev po rabi Bohinjskega jezera, ki leži na območju Triglavskega narodnega parka v Sloveniji, je bohinjska občina uvedla pristojbino za uporabo vstopno-izstopnih točk, ki jo morajo plačati vsi, ki želijo na Bohinjskem jezeru izvajati vodnošportne aktivnosti. Tako opevana idiličnost gorskih jezer pa je skaljena tudi drugod po Alpah.
Image caption:
Eno jezero, številne zahteve: rabo Bohinjskega jezera bodo zdaj poskusili urediti z uvedbo pristojbine za uporabo vstopno-izstopnih točk na jezeru. © bferi (flickr)

Le kdo se po lepi, a naporni gorski turi ne bi želel ohladiti v gorskem jezeru? A kaj, ko nenadoma prihrumi motorni čoln z množico potnikov na krovu, ki z vpitjem zmotijo mir, kot se to dogaja na jezeru Brienzersee v Švici. Tudi ob davoškem jezeru je idilo najti prej v bleščečih se prospektih lokalne turistične organizacije kot pa na obali tega švicarskega jezera, kjer je letošnje poletje začela delovati še žičnica za smučanje na vodi (wakepark), ki s svojim brnenjem neumorno kali mir.  

Vsestranska uporaba jezer

Jezera so za ljudi še posebno privlačna. Odkar se turistični delavci vse bolj oprijemajo izvajanja dejavnosti v poletnih mesecih kot strategije, s katero želijo nadomestiti stagnacijo in upadanje rasti turizma v zimski sezoni, se v ta namen vedno bolj izkoriščajo tudi jezera. Tako imenovano opremljanje Alp ni prizaneslo niti vodam, vse to pa vodi v konflikte: nekateri iščejo sprostitev in želijo neposredno doživljati naravno okolje, drugi se zabavajo s športnimi in prostočasnimi dejavnostmi, ne nazadnje pa ima posebne potrebe tudi varstvo narave.

Pristojbine in prepovedi

Za usklajevanje deloma nasprotujočih si interesov in ohranjanje obremenitev naravnega okolja v še sprejemljivih okvirih obstajajo različni pristopi. Na dobro obiskanem Bohinjskem jezeru v slovenskem Triglavskem narodnem parku so letos poleti uvedli pristojbino še za kanuiste in uporabnike desk za veslanje stoje (sup), zato se ta ne plačuje več samo za uporabo čolnov. »Jezerski davek« bodo pristojni namenili razvoju infrastrukture, podpora naravovarstvenih projektov pa doslej ni bila predvidena. »Če bo ostalo pri taki ureditvi, se zdi pristojbina za veslaški izlet le nekoliko pretirana,« je prepričana Anamarija Jere iz CIPRE Slovenija. Izvajalci vodnošportnih aktivnosti bodo smeli svoja plovila spuščati v vodo na le še za to določenih mestih, kar pa za varstvo narave vendarle prinaša pozitiven razvoj.

V primeru jezera Lago di Tovel, ki leži na območju italijanskega naravnega parka Adamello Brenta, veljajo za dostop do jezera strožja pravila, ukrepi pa so v večji meri naravovarstveno usmerjeni: kdor se do jezera ne bo pripeljal z avtobusom, bo moral plačati pristojbino, prav tako pa je zdaj omejeno tudi število obiskovalcev – edinstveno pokrajino je mogoče ohraniti le s sprejetjem tovrstnih ukrepov.

Javno dobro

Potreba po ureditvi dostopa do gorskih jezer se bo zagotovo še povečala, istočasno pa naj bi bil vsem zagotovljen dostop do voda, saj so ta javno dobro – naloga javnega sektorja pri tem je poiskati ravnovesje med obema poloma in ohraniti naravno pokrajino.

 

Viri in več informacij:

www.bohinj.si/design/uploads/content/boating-regulations.PDF (sl/en), www.visitvaldinon.it/it/da-vedere/territorio/tovel-e-altri-laghi/lago-di-tovel/ (it), www.sl-fp.ch/index.php?bereich=presse&sprache=d&bild=1 (de), www.davos.ch/davos-klosters/aktuell/news/news/neuer-wasserspass-auf-dem-davosersee (de), www.jetboat.ch (de)

shranjeno pod: alpMedia 07/2016, voda