Švicarski Zvezni urad za promet je pred kratkim objavil statistične podatke za leto 2016. Prelaz Gotthard se lahko pri tem pohvali z delnim uspehom, saj je bilo v preteklem letu zabeleženo manj kot milijon voženj s tovornimi vozili. To je tudi najnižje število v obdobju od leta 1994, ko so švicarski volivci na referendumu sprejeli ljudsko iniciativo za varstvo območja Alp pred tranzitnim prometom, katere cilj je preusmeritev prevoza tovora s ceste na železnico. Količina prepeljanega tovora ostaja na bolj ali manj enaki ravni. Medtem ko se delež tovora, prepeljanega po železnici, povečuje, se znižuje delež prepeljanega tovora po cesti – preusmeritev tovornega prometa s ceste na železnico torej poteka počasi, a v pravo smer, je pa bil mejnik pri izvajanju zakona v praksi dosežen pet let pozneje, kot je bilo načrtovano. Prav tako nerealen ostaja cilj, da bi predvideno zgornjo mejo največ 650.000 voženj dosegli že v letu 2017/2018.

Na Brennerju bo še smrdelo po nafti

Na Brennerju, najpomembnejšem cestnem prelazu za tovorni promet v Alpah, obseg prevoženega tovora vse bolj narašča in železnica celo izgublja svoj delež. Tukaj sta bili dve tretjini tovora prepeljani po cesti, medtem ko je to razmerje na Gotthardu ravno obratno. Brennerski prelaz med Južno Tirolsko/I in Zvezno deželo Tirolsko/A je v Alpah najpomembnejša prometna os v smeri sever - jug. Obseg prepeljanega tovora v tonah je skorajda dvakrat tolikšen kot na Gotthardu in tudi občutno večji kot na drugih alpskih koridorjih med Avstrijo in Italijo ter Italijo in Francijo.

Izneverjeni prebivalci

»Politika je prebivalstvo, ki živi na območju alpskih prelazov, kratko malo pustila na cedilu,« ugotavlja Peter Hasslacher, predsednik CIPRE Avstrija. Če naj bi bila pot ali celo obvoz čez brennersko avtocesto občutno ugodnejša, kot je železnica ali neposrednejša pot čez Švico, samo nova infrastruktura ne bo zadostovala. Nujni so takojšnji ukrepi za varstvo zdravja prebivalcev, strategija o preusmeritvi prevoza in navsezadnje tudi sodelovanje znotraj evroregij. Sektorsko prepoved vožnje na Tirolskem označuje Hasslacher kot »zavajanje«, saj ta od leta 2016 prepoveduje prevoz določenih vrst tovora, čeprav so prav tako primerne za prevoz po železnici (npr. kamenje, odpadki, les ali motorna vozila): »Tisti, ki bodo najbolj občutili posledice take prometne politike v posameznih alpskih državah, regijah in Evropski uniji, so prebivalci in narava vzdolž prometnih osi.«

Vsealpska prometna politika

Čezalpski prevoz tovora v cestnem prometu ima na Alpe kot življenjski prostor izredne ekološke in družbeno-kulturne učinke. Večina akterjev, kot so špediterji, upravljavci pristanišč, upravni organi ali potrošniki, se negativnih posledic, npr. emisij v zrak ali emisij hrupa, zaveda in se pogosto ukvarja z iskanjem ustreznih rešitev, ni pa dialoga o skupni prometni politiki, ki bi potekal na vsealpski ravni. Prav to je priložnost za triletni projekt AlpInnoCT, katerega cilj je spodbuditi vsealpsko in medsektorsko izmenjavo med posameznimi akterji na vseh ravneh. CIPRA International sodeluje pri projektu prek neprofitne družbe CIPRA International Lab GmbH.

Viri in nadaljnje informacije:

www.tageszeitung.it/2017/03/11/die-brenner-tonnen/ (de), www.alpeninitiative.ch/alpeninitiative/medien/medienmitteilungen/2017/170323_verlagerungsziel.html (de, fr, it), www.cipra.org/sl/cipra/international/projekti/tekoci-projekti/alpinnoct , www.bav.admin.ch/bav/de/home/aktuell/medienmitteilungen.msg-id-66115.html (de, fr, it), www.bfs.admin.ch/bfs/de/home/statistiken/mobilitaet-verkehr/gueterverkehr/alpenquerender-gueterverkehr.assetdetail.1380581.html (de, fr, it) , www.bav.admin.ch/bav/de/home/aktuell/medienmitteilungen.msg-id-66115.html (de, fr, it)