Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Druge informacije

Novice

Stališče: Za spremembo kulture v tranzitnem prometu

16.03.2021 / alpMedia
Kulturni in družbeni razvoj na območju Alp je pospešila šele trgovina. Od tranzitnega prometa v njegovi sedanji obliki imajo koristi predvsem zunajalpske regije. Če želimo iz alpskih dolin pregnati hrup in odpadne pline, pa potrebujemo veliko več kot zvodenelo direktivo EU, je prepričan Stephan Tischler, predsednik CIPRE Avstrija.
Image caption:
Stephan Tischler – predsednik CIPRE Avstrija. (c) Christian Müller

Tranzitni promet je pogosto asociacija na emisije CO2, avtoceste s kuliso alpske pokrajine v ozadju in neskončno dolge politične razprave. A čezalpska trgovina – in s tem čezalpski tranzitni promet – je tako stara kot poselitvena zgodovina znotrajalpskega območja in je imela velik vpliv na kulturni in družbeni razvoj v alpskem prostoru. Tranzitni promet ima vsekakor pozitivne strani, če imajo od tega korist kraji in regije vzdolž trgovskih poti.

Ozrimo se nazaj: Trgovina je bila s prenosom znanja, tehnoloških inovacij ter družbenih in kulturnih razvojnih trendov podlaga za nastanek visoke kulture. Dolgo je to veljalo tudi za čezalpsko trgovino in s tem za več stoletij stari tranzitni promet. To pa ne velja za današnji tranzitni promet.

To je med drugim mogoče pojasniti, če si pogledamo obseg tovornega prometa: količina blaga, ki je bilo prepeljano prek brennerskega prelaza, znaša 4.000 ton. A pozor! Konec 15. stoletja je vasem vzdolž trgovskih poti prav trgovina prinesla veliko koristi, tako v ekonomskem kot kulturnem pogledu. Približno pol tisočletja pozneje je prek tega alpskega prelaza letno prepeljanih 51.000.000 ton blaga. Dobiček preštevajo danes drugod in ne v alpskih dolinah, ki so izpostavljene škodljivim vplivom tranzitnega prometa. Razlog za to ni le v kvantitativno in kvalitativno (vozila, dolžina poti, hitrost itd.) težko primerljivi obliki današnjega tranzitnega prometa. Regije, ki so izpostavljene negativnim učinkom tranzitnega prometa, imajo v nasprotju s preteklimi obdobji komajda še možnost, da neposredno posežejo v dogajanje in tudi same sodelujejo v trgovini. Kar naj bi velikim evropskim gospodarskim metropolam severno in južno od alpskega območja pomagalo k doseganju boljše konkurenčnosti v globalni trgovini, je za prizadete alpske regije pogosto ekonomski in ekološki žebelj v krsti.

Nova direktiva EU bi lahko bila priložnost za trajno izboljšanje nastalih okoliščin. Eksterni stroški, ki jih povzroča cestni promet, denimo s hrupom, vsaj deloma bremenijo povzročitelja, okoljsko občutljive regije, kot je alpski prostor, pa bodo lahko zaračunavale doplačila cestnin. Železniški tovorni promet bi tako lahko vnovič pridobil nekdanje tržne deleže – navsezadnje se skozi Alpe z milijardnimi naložbami uresničujejo gigantski projekti gradnje železniških predorov, ki naj bi jih tudi dejansko uporabljali. A zgodilo se je neizogibno. V končni fazi političnega postopka o usklajevanju direktive o evrovinjeti je bil ambiciozno zastavljeni osnutek močno omiljen, tako da je bila v odločanje predložena vsebinsko zvodenela različica. Prepovedi voženj, uvedba izmenično enosmernega prometa tovornih vozil in navsezadnje popolne zapore: prizadetim alpskim regijam tako skorajda ne preostane druga izbira, kot da uporabijo take s pravnega vidika deloma težko izvedljive ukrepe z malo potenciala, katerih namen je doseči trajno zmanjšanje cestnega tovornega prometa. Upajmo, da v razpravi o tem vprašanju še ni padla zadnja beseda.