Novice
Stališče: Za spremembo kulture v tranzitnem prometu
Tranzitni promet je pogosto asociacija na emisije CO2, avtoceste s kuliso alpske pokrajine v ozadju in neskončno dolge politične razprave. A čezalpska trgovina – in s tem čezalpski tranzitni promet – je tako stara kot poselitvena zgodovina znotrajalpskega območja in je imela velik vpliv na kulturni in družbeni razvoj v alpskem prostoru. Tranzitni promet ima vsekakor pozitivne strani, če imajo od tega korist kraji in regije vzdolž trgovskih poti.
Ozrimo se nazaj: Trgovina je bila s prenosom znanja, tehnoloških inovacij ter družbenih in kulturnih razvojnih trendov podlaga za nastanek visoke kulture. Dolgo je to veljalo tudi za čezalpsko trgovino in s tem za več stoletij stari tranzitni promet. To pa ne velja za današnji tranzitni promet.
To je med drugim mogoče pojasniti, če si pogledamo obseg tovornega prometa: količina blaga, ki je bilo prepeljano prek brennerskega prelaza, znaša 4.000 ton. A pozor! Konec 15. stoletja je vasem vzdolž trgovskih poti prav trgovina prinesla veliko koristi, tako v ekonomskem kot kulturnem pogledu. Približno pol tisočletja pozneje je prek tega alpskega prelaza letno prepeljanih 51.000.000 ton blaga. Dobiček preštevajo danes drugod in ne v alpskih dolinah, ki so izpostavljene škodljivim vplivom tranzitnega prometa. Razlog za to ni le v kvantitativno in kvalitativno (vozila, dolžina poti, hitrost itd.) težko primerljivi obliki današnjega tranzitnega prometa. Regije, ki so izpostavljene negativnim učinkom tranzitnega prometa, imajo v nasprotju s preteklimi obdobji komajda še možnost, da neposredno posežejo v dogajanje in tudi same sodelujejo v trgovini. Kar naj bi velikim evropskim gospodarskim metropolam severno in južno od alpskega območja pomagalo k doseganju boljše konkurenčnosti v globalni trgovini, je za prizadete alpske regije pogosto ekonomski in ekološki žebelj v krsti.
Nova direktiva EU bi lahko bila priložnost za trajno izboljšanje nastalih okoliščin. Eksterni stroški, ki jih povzroča cestni promet, denimo s hrupom, vsaj deloma bremenijo povzročitelja, okoljsko občutljive regije, kot je alpski prostor, pa bodo lahko zaračunavale doplačila cestnin. Železniški tovorni promet bi tako lahko vnovič pridobil nekdanje tržne deleže – navsezadnje se skozi Alpe z milijardnimi naložbami uresničujejo gigantski projekti gradnje železniških predorov, ki naj bi jih tudi dejansko uporabljali. A zgodilo se je neizogibno. V končni fazi političnega postopka o usklajevanju direktive o evrovinjeti je bil ambiciozno zastavljeni osnutek močno omiljen, tako da je bila v odločanje predložena vsebinsko zvodenela različica. Prepovedi voženj, uvedba izmenično enosmernega prometa tovornih vozil in navsezadnje popolne zapore: prizadetim alpskim regijam tako skorajda ne preostane druga izbira, kot da uporabijo take s pravnega vidika deloma težko izvedljive ukrepe z malo potenciala, katerih namen je doseči trajno zmanjšanje cestnega tovornega prometa. Upajmo, da v razpravi o tem vprašanju še ni padla zadnja beseda.