Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Primeri dobre prakse

»Naša vas ima prihodnost!«

18.07.2019
Številne podeželske občine v Alpah se soočajo s trendi družbenega in gopsodarskega nazadovanja. Nove zaposlitve so redke, mladi odhajajo v urbana naselja, stavbe propadajo. Prebivalci švicarskega Valendasa so se zato odločili ustanoviti društvo, ki bo domačemu kraju dalo nov zagon.
Image caption:
(c) CIPRA International

Mlajša ženska s kupljenim blagom pod roko odhaja iz vaške trgovine, ki upravlja še bencinski servis. Družina, ki se mudi v Valendasu, sedi na klopi vzdolž lesenega oboda vaškega vodnjaka in prebira turistično brošuro. Ura odbije poldan, gostilno z belim pročeljem Pri vodnjaku napolnijo lačni delavci in turisti. Tak je čisto običajen poletni dan v švicarski vasi Valendas (kanton Graubünden), ki šteje okoli 300 ljudi. Pa vendar v marsikateri od alpskih občin taki prizori niso več samoumevni. Tudi v Valendasu niso vedno bili, pokaže pogled v preteklost. 

Vaško središče deluje zapuščeno, ulice so prazne, polknice zaprte. Tako je pred kakšnimi tridesetimi leti švicarska televizija Valendas prikazala kot umirajočo vas in jo skupaj s štirinajstimi drugimi območji označila kot kraj s skromnim razvojnim potencialom. Upadanje števila delovnih mest, odseljevanje, zmanjšanje obsega storitev splošnega pomena in neugodno finančno stanje so srednje- in dolgoročno razkrivali precej mračno podobo. Negativno poročanje medijev pa je pri domačinih, med njimi tudi pri Walterju Marchionu, sprožilo odpor. Niso obupali in domačemu kraju niso hoteli odreči preživetja. »Naša vas ima prihodnost,« je takrat zatrjeval Marchion, agronom po izobrazbi, in tako trdi še danes. Skupaj z Regulo Ragettli je sklical zbor krajanov, ki je v krajevni večnamenski dvorani potekal na temo prihodnjega razvoja Valendasa. Odziv prebivalcev je bil izreden.

Spodbude nastajajo na lokalni ravni

Rezultati ankete, ki je bila opravljena pri prebivalcih, so pokazali, kakšni so potenciali in razvojne možnosti kraja. Lega ob soteski Ruin’Aulta in neokrnjena podoba, ki jo sestavljajo stare kmečke in patricijske hiše, sta se izkazali kot prepoznavni značilnosti, po katerih se Valendas loči od drugih krajev. Leta 2004 se je Walter Marchion odločil, da se bo povezal s somišljeniki in tako je skupaj s trinajstimi vaščani ustanovil društvo Valendas Impuls, katerega namen je bil vnovič oživiti vas in jo spremenili v kraj, ki bo prijeten tako za bivanje kakor tudi za delo. Njegova podoba se mora ohraniti, zgodovinske stavbe morajo preiti v uporabo, prav tako je treba zagotoviti potrebno infrastrukturo – vaško trgovino, gostilno in šolski center.

Velik izziv za izvedbo projekta je bilo zbiranje začetnih sredstev. Široko zasnovan javni poziv k prispevanju donacij se je najprej izkazal za manj uspešnega. Kot poudarja Walter Marchion, je bilo, če so hoteli pridobiti še druge donatorje, še posebno pomembno, da so sodelovali tudi sami z lastnim prispevkom. Člani društva so v projekt vložili ogromno prostovoljnega dela (sodelovalo je več kot šest oseb na leto), kar je prepričalo javnost, društvo pa je za svoj načrt pridobilo tudi občino. Projekt so s prispevki podprli posamezniki, kar je bila prav tako zasluga članov društva, ki so za to izkoristili osebna poznanstva. Zaradi nakupa in prenove starih stavb je bila kot glavna nosilka oz. izvajalka ustanovljena fundacija Valendas Impuls.

Razvoj vasi v skladu s trajnostnimi načeli

Na začetku je treba čim hitreje pokazati uspehe, saj je to pomembno za verodostojnost projekta in motivacijo vseh udeleženih. Eden prvih projektov društva je bila prenova 600 let stare pekarne, imenovane Pfisteri. Stroški prenove so bili transparentni in začetni napredek je bilo mogoče kar hitro oceniti. Slovesnemu odprtju pekarne leta 2006 so prisostvovali tudi krajani in tako je nastala vez tudi s tistimi, ki niso člani društva. Od takrat dalje v obnovljeni pekarni enkrat na mesec zadiši po svežem kruhu, ki ga pečejo v peči na drva. Marchion pravi, da so tako želeli zagotoviti nov zagon in druge spodbuditi k temu, da se bodo tudi sami lotili projektov. 

Ključni del projekta pa je bila mojstrska obnova zgodovinske stavbe Engihuus na vaškem trgu poleg vodnjaka s sireno, ki sicer velja za največji zgodovinski leseni vodnjak v Evropi. Stavba Engihuus s prizidanim hlevom je služila kot domačija, pozneje gostišče, trgovina, tudi pekarna, nazadnje pa kot postaja zadnjega poštnega kočijaža v Švici. Najstarejši del stavbe je star več kot 500 let. Danes v prenovljenem objektu domuje hotel z restavracijo in dvorano. Stavba je odločilno prispevala k temu, da je vaški trg v Valendosu vnovič postal kraj za druženje in srečanja, na pobudo društva se danes tam odvijajo številne kulturne prireditve. Prenovljeni Engihuus je leta 2005 skupaj s sosednjim Türalihusom prejel tudi mednarodno arhitekturno nagrado za trajnostno prenovo in gradnjo stavb na območju Alp Constructive Alps (gl. str. 20-21).   

Desetletja sta bila kraj prebivanja in zaposlitve med seboj neločljivo povezana, a s segmentacijo gospodarstva, digitalizacijo in naraščajočo mobilnostjo je ta povezanost postala ohlapnejša. Glede na to, da je danes v Valendasu železniška postaja, najbližje večje mesto Chur pa je prometno razmeroma lahko dostopno, se Valendasu ponuja priložnost, da postane tudi sam privlačen kraj za bivanje v zaledju Chura. Naslednji izziv, ki se ga bodo morali lotiti v društvu, bo zagotoviti večje možnosti za zaposlitev: »Postati želimo živahna in avtentična vas, zato si moramo prizadevati za njeno organsko rast.«

www.valendasimpuls.ch (de), www.stiftungvalendas.ch (de)