Naj gre za širjenje obnovljivih virov energije, poselitveni razvoj ali turizem: alpski prostor je treba zaradi omejene razpoložljivosti uporabljati varčno in pri tem uravnovesiti ekološke, socialne in gospodarske vidike. Gorska topografija alpskega območja postavlja razvoju naravne omejitve, kar spore glede rabe zemljišč v primerjavi z regijami zunaj Alp še dodatno zaostruje[1], zato lahko na alpsko regijo gledamo kot nekakšno ‚zbiralno lečo‘, ko gre za rabo zemljišč. Urejanje prostora na območju Alp zahteva celovit pristop in najbolje bi bilo pri tem izhajati iz instrumenta obsežnega načrtovanja. V nekaterih alpskih državah, denimo v Avstriji, tovrstnega nacionalnega instrumenta za načrtovanje doslej niso uporabljali, zato bi se bilo koristno razgledati zunaj lastnih meja.

Nemška zvezna dežela Bavarska je leta 1972 izdala Načrt za Alpe (Alpenplan), klasični instrument prostorskega načrtovanja, ki je bavarske Alpe razdelil na tri razvojno-varstvena območja, s čimer naj bi omejen alpski prostor omogočal razvoj različnih oblik turizma, na podlagi take zasnove  pa je prostor za delovanje zagotovljen ponudbi tako intenzivnih (npr. smučanje) kot tudi ekstenzivnih oblik turizma (npr. pohodništvo).

A danes se ne soočamo več le z izzivi, ki jih intenzivni razvoj turizma prinaša z gradnjo novih žičniških naprav, smučišč, sistemov za umetno zasneževanje ali akumulacijskih jezer za smučišča. V alpskem visokogorju se interes za rabo prostora še povečuje. Vetrnice in visokonapetostni daljnovodi na gorskih grebenih, jezovi hidroelektrarn v visokogorskih dolinah, fotovoltaične elektrarne na pašnih površinah, bazne postaje za mobilno telefonijo na gorskih vrhovih: podnebna, biotska in energetska kriza postavljajo prostorsko načrtovanje v Alpah pred velikanski izziv, zato je še toliko bolj potreben instrument, kot je Načrt za Alpe, ki pa bi presegal meje Bavarske in se vsebinsko ne bi omejeval le na turizem. To je mogoče doseči le z intenzivnim sodelovanjem med posameznimi sektorji ter lokalnimi oz. regionalnimi organi oblasti na vseh upravnih ravneh. V veliko pomoč bi lahko bil koncept prostorskega razvoja v sklopu urejanja prostora na območju Alp. Tak koncept je, denimo, v Avstriji že vključen v vladni program, se pa doslej v praksi še ni izvajal. Po petih desetletjih ima tako danes alpsko prostorsko načrtovanje novo priložnost, da prevzame pionirsko vlogo, zato jo velja izkoristiti!