V prihodnost gledam z optimizmom: v alpskih in zunajalpskih smučarskih destinacijah si veliko obetajo od trajnostnih alternativ za uravnotežen celoletni turizem, na obstoječo infrastrukturo nameščajo fotovoltaične solarne naprave, v gorskih vaseh zastarele sisteme za ogrevanje na kurilno olje nadomeščajo s toplotnimi črpalkami, alpska pokrajina pa še naprej ostaja zatočišče redkih in ogroženih biserov biotske raznovrstnosti. Prav slednji pa postajajo vse bolj ogroženi: podnebno krizo in naraščajoče stroške energije lahko preprečimo le s hitrim in učinkovitim energetskim prehodom, a zdaj naj bi se širjenju objektov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov morali umakniti preostali naravni viri v alpskem prostoru. Je to res potrebno? Alpski prostor in njegovi viri niso neskončni in to moramo upoštevati tudi pri energetskem prehodu!

Nedvoumno znanstveno je dokazano: za dosego ciljev Pariškega podnebnega sporazuma potrebujemo prehod z energetskega sistema, ki temelji na fosilnih gorivih, na sistem, ki temelji na obnovljivih virih energije. V alpskem prostoru in drugod po svetu smo končno dojeli, da je treba spodbujati obnovljive vire energije, kot so sončna, vetrna ali vodna energija. Tako rekoč vse politične strani so pokazale politično voljo za spodbujanje obnovljivih virov energije, saj naj bi tako zaustavile podnebno krizo. A ne moremo dovolj pogosto ponoviti, da je treba poleg podnebne krize preprečiti tudi krizo biotske raznovrstnosti. In tega tudi pri energetskem prehodu ne smemo pozabiti. Nove akumulacije poplavljajo neokrnjena ledeniška predpolja, na območju alpske biotske raznovrstnosti naj bi nastale ogromne sončne elektrarne. Seveda nihče ne zagovarja uničevanja dragocenih naravnih in kulturnih območij, poleg tega nas mednarodnimi sporazumi zavezujejo da skrbimo za naravno pestrost in jo varujemo. Ali predlog uredbe o okviru za pospešitev uvajanja energije iz obnovljivih virov (ki jo je konec leta 2022 izdala EU), krovni odlok k energetskemu zakoniku (o katerem teče razprava v švicarskem parlamentu) in druge alpske pobude za deregulacijo s pravnega vidika nasprotujejo določbam Alpske konvencije, pa je trenutno predmet presoje, ki poteka na podlagi zahteve CIPRE.

Za širitev uporabe obnovljivih virov energije obstajajo rešitve, ki so tudi prijazne do biotske raznovrstnosti: tako ima alpsko območje velik potencial v pozidanih zemljiščih v smučarskih središčih ali industrijskih objektih. Energijo bi lahko zato proizvajali tam, kjer jo tudi porabljajo. In če bi poleg naštetega postala učinkovitejša še naša poraba razpoložljive energije in bi premislili o svojem potrošniškem vedenju? Moja optimistična vizija prihodnosti vključuje namreč tudi družbo, ki bolj kot materialno ceni časovno blaginjo, ki se zanaša na resnično trajnostno proizvodnjo energije, naravi pa priznava pomen, ki si ga zasluži.

Viri in nadaljnje informacije:

www.wsl.ch/de/newsseiten/2022/12/schweizer-bevoelkerung-will-keine-energieanlagen-in-unberuehrten-alpenlandschaften.html

www.cbd.int/doc/decisions/cop-15/cop-15-dec-04-en.pdf; www.alpconv.org/de/startseite/konvention/rahmenkonvention/