Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Druge informacije

Novice

Pomladitev hribovskega kmetijstva

Vse pogosteje se dogaja, da majhne hribovske kmetije ostajajo brez nasledstva. © Uwe Häntsch_flickr

Med mladimi je vse manj tistih, ki bi želeli postati kmetje. A če kmetije nimajo naslednika, to pomeni konec kmetovanja. Podpore in spodbud je premalo na vseh ravneh – od politike, ki jo do tega vprašanja ima EU, do iskanja partnerjev.

»Kdor odide s kmetije, se najverjetneje ne bo več vrnil,« ugotavlja Rok Damijan, predsednik Zveze slovenske podeželske mladine (ZSPM). Razvoj v Sloveniji je podoben tistemu, ki ga opažamo tudi v drugih alpskih državah: v obdobju od leta 1980 dalje je kmetovanje opustila polovica vseh kmetij, marsikatera od njih tudi zaradi neurejenega nasledstva. Negativni trend se tako nadaljuje, zaradi takih razmer pa so še zlasti prizadete manjše hribovske kmetije.

Hribovsko kmetijstvo na lokalni ravni prispeva k zanesljivi preskrbi s hrano in varstvu okolja, pripomore k razvoju podeželja in ohranja kulturno dediščino. Alpska konvencija v svojem protokolu o hribovskem kmetijstvu poziva k upoštevanju teh storitev. Skupna kmetijska politika EU se za hribovsko kmetijstvo sicer zavzema in je pred kratkim uvedla poseben ukrep zagotavljanja podpore mladim kmetom in kmeticam. Žal pa te spodbude nikakor ne zadostujejo za izboljšanje položaja hribovskega kmetijstva v primerjavi s kmetijstvom v ravninskih predelih, saj so topografske razmere prezahtevne, velikost posesti kmetijskih zemljišč je premajhna, cene zemljišč pa previsoke.

Samo denar ne bo dovolj

Poleg finančne podpore so nujno potrebne regionalne proizvodne in trženjske strategije, pa tudi mednarodno priznanje proizvodov iz trajnostnega kmetijstva in z majhnih kmetij, že dlje časa zahteva CIPRA. Dodatne spodbude lahko pripeljejo do sodelovanja z drugimi gospodarskimi sektorji, kot so turizem, obrtna dejavnost, gozdarstvo in energetika. Hribovsko kmetijstvo je najbolje uspevalo v turistično razvitih alpskih regijah. Turizem prinaša namreč možnosti za dodatni zaslužek ter trženje proizvodov in storitev na lokalni ravni, po drugi strani pa turizem krepijo prav urejene kmetije in kulturna pokrajina.

Hribovsko kmetijstvo bolje uspeva v podeželskem prostoru, ki je poln življenja. Damijan vidi rešitev v združevanju mladih in to poskuša uresničevati tudi ZSPM. Vsem prizadetim želimo pokazati, da niso sami. Poleg tega naj bi tovrstna srečevanja pripomogla k uspešnemu iskanju partnerjev. »Lažje je spoznati nekoga, ki dobro pozna življenje na kmetiji. Iskanje partnerja je pomembno vprašanje, ki mu mladi kmetje namenjajo veliko pozornosti.«

 

Viri in nadaljnje informacije:

www.zspm.si/index.php, www.cipra.org/sl/publikacije/336, www.researchgate.net/publication/311649639_Entwicklung_der_Landwirtschaft_im_Alpenraum (de), www.alpconv.org/sl/convention/protocols/Documents/20111215%20ProtokolBerglandwirtschaftHribovskokmetijstvo.pdf, https://ec.europa.eu/agriculture/cap-funding/young-farmers_de (de, en, fr), www.sbb.it/home/news-detail/index/2017/04/27/starke-position-f-r-europ-ische-berggebiete (de)

shranjeno pod: ,
e-novice alpMedia

Bi rad_a vedel_a, kaj se dogaja v Alpah? Naroči se na e-novice alpMedia, kjer mesečno dobiš ažurne in dobro utemeljene novice iz Alp in okolice.