Pokrajina v Alpah doživlja korenite spremembe: medtem ko se ljudje umikajo s strmih pobočij in opuščajo kmetijsko dejavnost in se površina gozdnih zemljišč vse bolj povečuje, pa v dolinskih legah prevladujejo cestna infrastruktura, urbane aglomeracije ali intenzivno kmetijstvo, kot je to značilno za ravninske predele.

Pa se s takimi spremembami v prostoru ne spreminja tudi odnos ljudi do pokrajine, do našega okolja? Danes živi v Alpah večina prebivalcev na urbanih oziroma urbaniziranih območjih, kar pomeni, da »prekrasne« Alpe, s katerimi se identificiramo in jih občutimo kot svoj dom, v zadnjih desetletjih vedno bolj izginjajo iz našega neposrednega okolja. A če pogrešamo možnost identificiranja z lastnim življenjskim prostorom, ne pogrešamo tudi odnosa do tega prostora? Ali brez takega odnosa sploh razumemo, zakaj moramo varovati svoje naravno okolje? Pa smo se potem še pripravljeni boriti za neposredni življenjski prostor?

Pokrajina brez obraza
Da se bomo lahko identificirali s pokrajino, ki nas obdaja, in z njo vzpostavili odnos, mora pokrajina imeti obraz, povedati nam mora zgodbo. In ta zgodba mora biti osebna in edinstvena. Doline z razpršeno poselitvijo, večno enaka avtocestna počivališča in zamenljiva nakupovalna središča nam ne pripovedujejo osebnih zgodb. Tamkajšnja pokrajina je nepovratno uničena, zato se mnogim zdi boj zanjo nesmiseln. Za tovrstne pokrajine posebno varstvo ni zagotovljeno, tudi če morda obstajajo deli narave, ki so postali redkost in vredni zaščite.

Popolno razumevanje pokrajne
Varstvo pokrajine pa ne razlikuje le na podlagi estetskih meril in ne varuje le tistega, kar je v pokrajini »lepo«. Nasprotno, gre za ohranjanje pokrajinskih funkcij v celoti – torej kot življenjski prostor človeka in živali, kot zgodovinski pomnilnik našega početja ali pa kot kapital za turizem, če navedemo le nekatere.

A kaj nam omogoča, da pokrajino razumemo celovito in z vsemi njenimi raznolikimi funkcijami? Kako lahko dosežemo razvoj pokrajine, ki ne bo pokleknil pred ekonomskimi pritiski in političnimi igricami? Na območju Alp se ti instrumenti zeIo razlikujejo od države do države: Švica ima sorazmerno obsežen in v primerjavi z drugimi alpskimi državami precej restriktiven zakon o prostorskem načrtovanju s pristojnostmi na nacionalni ravni, na Bavarskem varuje naravo in pokrajino Alpski načrt. Temu nasprotne so današnje razmere v Avstriji, kjer odpirajo mnoge dele pokrajine, ki so bile doslej za turistični obisk nedostopne, v Italiji pa se v dolinah pogosto osredotočajo na novogradnje, medtem ko stare vasi propadajo in se zgodovinska kulturna pokrajina zarašča.

Tu je še Alpska konvencija, ki ima na mednarodni ravni sicer bolj skromen vpliv. Protokol o varstvu narave ureja ravnanje z zavarovanimi območji, protokol o varstvu tal države zavezuje k ohranjanju mnogoterih funkcij, ki jih imajo tla. Pomembno vlogo je pripisati tudi Evropski konvenciji o krajini, s katero je pokrajina prvič postala predmet instrumenta mednarodnega prava in ki spodbuja sprejemljivejše ravnanje z njo, zlasti v urbanem in peri-urbanem prostoru.

Pokrajina potrebuje ljudi
Kar je skupno vsem tem protokolom in konvencijam, je dejstvo, da bodo brez našega aktivnega delovanja ostali le mrtva črka na papirju. In prav zato je tako pomembno, da se identificiramo s pokrajino, ki nas obdaja, razvijamo odnos do nje in imamo predstavo o njenem spreminjanju. Naj gre za prvi šolski izlet v gore ali za zabavo mladih v zapuščenem industrijskem parku: če se bomo spominjali osebnih zgodb, bo naše okolje spet dobilo svoj obraz. Tako se počasi uveljavlja tudi spoznanje, da je vključevanje prebivalcev v procese načrtovanja in urejanja naselij in pokrajine nujnost. Upoštevati je pač treba, da se občutenje »lepega« razlikuje od posameznika do posameznika, o tem pa se je mogoče pogajati. Kar pa seveda ne velja za preudarno ravnanje s pokrajino.

Vir in nadaljnje informacije: www.cipra.org/alpe-na-odru

Iz odnosa zraste odgovornost
Odnosi in spomini so zapisani v pokrajine in če se teh zavedamo, nas to spodbuja k trajnostnejšemu ravnanju z naravo. Triletni projekt Re-Imagine Alps zato osrednjo pozornost namenja pokrajini, pri čemer izkorišča izkušnje in rezultate, ki jih je CIPRA pridobila v okviru drugih projektov, kot so AlpES, WorthWild ali whatsalp.
Začetek predstavlja že tokratna številka revije Alpe na odru. Poleg tega bo od 11. decembra 2018, ko obeležujemo mednarodni dan gora, na voljo interaktivna karta, ki bo vsebovala zgodbe in podobe iz pokrajine ter seznam najbolj priljubljenih krajev po izboru ljudi. Vsebina karte bo predstavljena v obliki fotografij, avdiogradiva in besedil. Karta bo ponazarjala dejavnosti, ki jih nacionalna predstavništva CIPRE izvajajo na področju varstva pokrajine v posameznih alpskih regijah, in se bo stalno dopolnjevala z novimi vsebinami. Rezultati projekta Re-Imagine Alps bodo ovrednoteni na politični ravni Alpske konvencije in zunaj nje.

re-imagine-alps.cipra.org