Image caption:

Josef Oberhofer, predsednik CIPRE Južna Tirolska. (c) Marin Geier

Čeprav lahko obstoječe železnice na Južnem Tirolskem na uro prepeljejo več ljudi, kot jih tam živi, na izvedbo čaka cela vrsta novih projektov, ki pa za okolje niso vedno sprejemljivi in običajno pomenijo visoke stroške za javno blagajno.

Številni projekti in študije izvedljivosti kažejo, da je gradnja žičniških naprav gospodarsko uspešna panoga, a to je povezano predvsem z izdatnimi subvencijami iz davkoplačevalskega denarja, ki so jih deležni zasebni vlagatelji. To lahko ponazorimo s primerom, ko je investitor za gradnjo vzpenjače Cabrio iz Tiersa na planino Frommer Alm v Italiji – projekt je trenutno ustavljen, ker za gradnjo ni bilo izdano uporabno dovoljenje – od države prejel sredstva v višini 75 odstotkov stroškov, čeprav se višina tovrstnih sredstev ne določa glede na to, ali so projekti okoljsko sprejemljivi ali koristni za varstvo podnebja. CIPRA in Krovno združenje za ohranjanje narave in varstvo okolja (Dachverband für Natur- und Umweltschutz) sta zato vlado pozvala, naj prevetri obstoječa merila za subvencioniranje gradnje žičniških sistemov, saj bi se javna sredstva lahko zagotovila le v primeru, da žičnice prispevajo k trajnostni in družbeno sprejemljivi mobilnosti ter prispevajo k doslednemu zmanjševanju podnebju škodljivih emisij CO_2. V nasprotnem primeru, kot se to kaže pri večini že predloženih projektov, bi moral stroške kriti investitor sam. Da bi žičnice na Južnem Tirolskem in v Alpah vendarle postale svetilniki na poti do učinkovitega varstva podnebja, bo treba torej davkoplačevalski denar uporabljati izključno za namene spodbujanja splošnega javnega interesa, vse projekte gradnje žičniške infrastrukture pa preveriti z vidika njihove združljivosti z zahtevami varstva podnebja.