Sir, slanina in kruh so osnovna živila na območju Alp. Sestavine, ki jih potrebujemo za njihovo izdelavo in izvirajo iz alpskega prostora, so neposredno povezane z alpskim kmetijstvom in so kot take del ekoloških krogotokov, verig ustvarjanja regionalne dodane vrednosti in alpske kulturne pokrajine. Za njimi se skrivajo edinstveni pridelovalni in predelovalni postopki, povezani z rokodelskimi tehnikami, znanjem in izkušnjami ter tradicijo.

14 partnerjev iz šestih alpskih držav želi v okviru projekta AlpFoodway – interdisciplinarni, transnacionalni in participativni pristop k dediščini alpske prehrane, ki se izvaja v okviru Interregovega programa za območje Alp, doseči večjo prepoznavnost alpske kulture prehranjevanja, ji povečati vrednost in jo spodbujati v smislu gonila trajnostnega razvoja v gorskih regijah. Alpsko kulinarično dediščino vidijo projektni partnerji kot možnost za spodbujanje oblikovanja lokalne identitete, za ustvarjanje delovnih mest in za oživitev gorskih regij.

Spodbujanje lokalnih posebnosti

Da bi bilo mogoče v celoti izkoristiti ta potencial, se projekt posveča tudi trajnostni vrednosti, trženju in znamčenju alpske kulinarične kulture. Andrea Hemetsberger, vodja Inštituta za strateško upravljanje, trženje in turizem Univerze v Innsbrucku, ki se ukvarja z razvojnimi trendi v Avstriji, je prepričana, da je eden od dolgoročnih ciljev projekta vpis alpske kulinarične dediščine kot tradicionalnega načina prehranjevanja na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine, poleg spodbujanja krovne znamke pa je ravno tako pomemben razvoj strategij za vrednotenje lokalnih kulinaričnih posebnosti: »Vsak poskus, da bi alpsko kulinarično dediščino tržili kot množični proizvod, bo spodletel. Njena privlačnost se skriva v lokalnem, v upoštevanju posebnosti tega, kar je lokalno.«

Dober zgled so obstoječe blagovne znamke, ki ustvarjajo povezavo med priznanjem na nadregionalni in lokalni ravni. Ohranjajo namreč stare tradicije in prakse, kot so planšarstvo ali peka starih vrst kruha, in skrbijo za njihov nadaljnji razvoj. Pri trženju lokalnih proizvodov so v pomoč pobude, kot so avstrijski Vzhodnotirolski zajtrk, transnacionalni festival Lo Pan Ner, ki v ospredje postavlja črni kruh, ali Konzorcij za ohranjanje gorskega sira Bitto Storico iz Lombardije/I, ne da bi pri tem izgubile povezavo s proizvajalci, krajem in lokalnim prebivalstvom.

Viri in nadaljnje informacije:
www.alpine-space.eu/projects/alpfoodway/en/home (en), https://www.alpfoodway.eu/home/slovenian, www.uibk.ac.at/smt/marketing/research/projekte (en), www.alpine-space.eu/project-news-details/en/4924 (en), www.lopanner.com/vda (it), www.formaggiobitto.com (en, it), www.osttirol.com/osttirol-erleben/osttirol-das-ganze-jahr/kulinarik/osttiroler-fruehstueck.html (de, en, it), www.biovomberg.at/produkt/tiroler-kraft-bio-bier (de)