Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Ko se selijo volkovi

24.04.2019 / alpMedia
Vsakokrat, ko volkovi prekoračijo državne meje, ki si jih je zamislil človek, zavlada med ljudmi razburjenje. Duhove poskuša pomiriti alpska platforma WISO, katere predsedstvo z letom 2019 prevzema Slovenija.
Image caption:
Prestopniki meja: volk se v Alpe vrača tudi daleč od živalskih vrtov. (c) pilot_micha, flickr.com

Za volka je na večjem delu alpskega območja dolgo veljalo, da je izumrl. A danes se ta živalska vrsta vrača. Razprava o tem, kako se odzvati na njeno vrnitev, postane hitro čustveno obarvana, saj volkovi prehajajo meje, ki jih je potegnil človek – politične kakor tudi tiste med divjino in kulturno pokrajino. Akcijski načrt o upravljanju volka, ki ga je marca 2019 predstavilo bavarsko ministrstvo za okolje, denimo predvideva ukrepe, kot sta uvedba ograj, s katerimi bo mogoče zavarovati črede, in izplačevanje odškodnin za pomorjeno pašno živino, medtem ko dokument o konceptu upravljanja te živalske vrste v Švici opisuje celo natančen potek meje med naravo in kulturo – ta naj bi potekala v oddaljenosti 50 metrov od naselij, če pa bi se volk pojavil znotraj predvidenega pasu, to za upravne organe pomeni nedovoljeno prekoračitev meje.

Novi dogovori o meji

Zaradi navzočnosti volkov so ljudje zdaj prisiljeni skleniti nove dogovore glede meja. Kot pojasnjujeta socialna antropologinja Elisa Frank in njen sodelavec Nikolaus Heinzer z Univerze v Zürichu, naj bi z izvajanjem ukrepov za varovanje čred poskusili vnovično pojavljanje volka uskladiti z obstoječimi družbenimi sistemi, kot sta kmetijstvo in turizem: »Kar seveda pomeni: strinjamo se, da želimo imeti ovce v Alpah tudi v prihodnje, a ravno tako želimo imeti tudi volkove. Kako torej to med seboj uskladiti?« Frankova in Heinzer se z raziskovanjem tega vprašanja ukvarjata v okviru projekta Volkovi – znanje in praksa. Etnografija vrnitve volkov v Švici, ki ga financira švicarski nacionalni sklad.

Razprava o ukrepih in izkušnjah o sobivanju divjadi in družbe poteka na mednarodni ravni v okviru platforme Alpske konvencije Velike zveri in prostoživeči parkljarji ter družba  (WISO), katere poslanstvo je poiskati uravnotežene rešitve za upravljanje prostoživečih parkljarjev in velikih zveri, kot so medvedje in volkovi. Kot je potrdil član WISO Rok Černe, z letom 2019 predsedovanje platformi prevzema Slovenija, njeno naslednje zasedanje pa je načrtovano za jesen. »Ključne teme v našem mandatu bodo vprašanja, povezana s škodo, ki jo povzročajo velike zveri, izmenjava informacij in vzreja parkljarjev,« je povedala Špela Berlot, direktorica CIPRE Slovenija, ki svojo državo vidi na dobri poti do uspešnega upravljanja populacije parkljarjev. »Slovensko predsedovanje potrjuje kontinuirano delo strokovnjakov, ki pa niso le strokovnjaki, temveč so tudi pomembni zagovorniki volka v družbi.«

 

Viri in nadaljnje informacije:

www.news.uzh.ch/de/articles/2018/Wolfsterritorien.html, www.bestellen.bayern.de/application/eshop_app000005?SID=740052185,
https://www.cipra.org/sl/dosjeji/ziveti-z-velikimi-zvermi,
http://www.alpconv.org/sl/organization/groups/WGCarnivores/

 

shranjeno pod: alpMedia 3/2019, Volkovi