Mesta se širijo in s tem se veča tudi njihov vpliv na okoliška območja. Za Alpe so značilna nasprotja: zelene površine in izpraznjene vasi na eni, na drugi strani pa močno urbanizirana območja, ki potrebujejo energijo, katere proizvodnja pogosto škoduje prav gorskim območjem. Razlike obstajajo tudi pri potrebah prebivalcev: kdor živi v mestu, hrepeni po naravi in svežem zraku, kdor je doma v hribovitem svetu, pogreša ponudbo urbanih središč. 

Kako uskladiti nasprotujoče si potrebe? Odgovor je tudi s participativnimi procesi, trajnostnim turizmom in proizvodnjo čiste energije. Silvia Jost, koordinatorka mednarodnih zadev pri švicarskem Zveznem uradu za prostorski razvoj, ob tem pojasnjuje: »V številnih krajih doživljajo revitalizacijo mestnega jedra, zaradi participativnih procesov se pojavljajo nove priložnosti, ki bi lahko zaustavile izseljevanje.«

Konkretni primer prihaja iz Tolmezza, alpskega mesta leta 2017, ki uresničuje politiko dobrih medsosedskih odnosov. Mlade iz sosednjih dolin so pozvali k izmenjavi in skupaj z Univerzo v Vidmu ustanovili tako imenovane »potujoče katedre«.

Društvo Alpsko mesto leta vsako leto eno od alpskih mest nagradi za njegova prizadevanja pri uresničevanju osrednjega cilja Alpske konvencije. Alpska mesta se zavedajo pomena okoliških območij, zato vzpostavljajo mreže in iščejo konkretne priložnosti za »nove povezave« med mestom in podeželjem.

Alpska mesta, ki se želijo potegovati za naziv Alpsko mesto leta 2019, se lahko do 30. septembra 2017 prijavijo tukaj.

www.alpenstaedte.org