Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Stališče: Kdor seje infrastrukturo, žanje več prometa

Barbara Wülser je v CIPRI International odgovorna za komuniciranje z javnostmi. © Martin Walser

Konec februarja 2016 bodo Švicarji glasovali o gradnji druge cevi predora Gotthard. Projekt, vreden 4 milijarde frankov, bi dobesedno uničil švicarsko politiko preusmeritve tovornega prometa s cest na železnico, opozarja Barbara Wülser, ki je pri CIPRI International odgovorna za odnose z javnostmi.

Promet se odvija tam, kjer je pot do cilja najhitrejša in najugodnejša. Taka je tudi logika svobodnega tržnega gospodarstva, ki jo priznavajo povsod, zapisana pa je tudi v Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o cestnem in železniškem prevozu blaga in potnikov, ki prepoveduje umetno omejevanje prometnih zmogljivosti. Tako smo že pri prvi in boleči točki predloga, o katerem bodo švicarski volilni upravičenci odločali 28. februarja 2016: projekt namreč resno ogroža politiko preusmeritve tovornega prometa s cest na železnico.

Švica namerava za štiri miljarde frankov zgraditi drugo cev v gotthardskem cestnem predoru, vendar bi promet po končani sanaciji obstoječe predorske cevi v obeh predorih potekal enosmerno. Švicarski volilci so namreč zapisali v ustavo, da je treba vsealpski tovorni promet v desetih letih preusmeriti na železnico – to je bilo leta 1994. Dotlej se je uresničenje zakonsko določenega cilja, tj. zmanjšanja števila tovornih vozil, ki prečkajo Alpe, na največ 650.000 vedno znova odlagalo. Danes se ta številka vrti že okoli enega milijona tovornjakov, zvezna vlada pa se je temu cilju medtem odpovedala. 

Brez dosledne strategije bodo železniški projekti sami sebi namen. Danes je v Švici izkoriščenih le 60 odstotkov zmogljivosti železniškega omrežja. Od decembra 2016 bodo tovorni in potniški vlaki vozili skozi nov, najdaljši predor na svetu, ravno tako čez Gotthard. Stroški znašajo dvanajst milijard frankov. S tem pa bo na razpolago še nadaljnjih 40 odstotkov zmogljivosti železnice. Ostaja vprašanje, kako naj se ta generacijski projekt izplača, če mu istočasno konkurira projekt širitve zmogljivosti cest.

Kot to zahteva tudi CIPRA v svojem dokumentu o stališču, je treba promet preprečevati in ga preusmeriti na železnico, ne pa speljati v druge regije. Število težkih tovornih vozil čez brennerski prelaz, ki je v Alpah najbolj prometen, se je v letih 1999–2013 povečalo za 25 odstotkov, s tem pa so se za tamkajšnje prebivalce povečale tudi obremenitve s hrupom in onesnaževanje zraka. Vsako leto brennerski prelaz prečka skoraj dva milijona tovornih vozil. Z gradnjo druge cevi bi Gotthard postal najkrajša štiripasovna cestna povezava med severno in južno Evropo, pritegnil pa bi tudi druge prometne tokove. Stroški gradnje drugega cestnega predora čez Gotthard so za tri milijarde frankov višji od stroškov v finančnem pogledu zmernejše sanacije, poleg tega znašajo letni stroški obratovanja in vzdrževanja od 25 do 40 milijonov. Denar primanjkuje drugje, predvsem v aglomeracijah.

Ljudje, ki živijo ob Brennerju in drugih alpskih prelazih, bi se zagotovo razveselili razbremenitve, ki bi jo prinesla izgradnja druge cevi. Vsekakor bodo, če bo referendum uspel, počakati vsaj do leta 2027, če že ne do leta 2033, dokler ne bo zgrajena druga predorska cev in obnovljena stara. In kdo se bo takrat sploh še spomnil obljub iz leta 2016?

Viri in več informacij na: www.cipra.org/en/positions/transport-sufficiency-towards-a-new-sustainable-mobility-culture (en) http://ai.zweite-roehre-nein.ch/ (de), http://ai.2tunnel-non.ch (fr), http://ai.noalraddoppio.ch  (it),  www.bav.admin.ch/landverkehrsabkommen/index.html (de/fr/it), www.bav.admin.ch/verlagerung/01529/index.html (de/fr/it)

 

shranjeno pod: ,
e-novice alpMedia

Bi rad_a vedel_a, kaj se dogaja v Alpah? Naroči se na e-novice alpMedia, kjer mesečno dobiš ažurne in dobro utemeljene novice iz Alp in okolice.