Na vprašanje, kolikšno količino izpustov CO₂ prihrani brennerski bazni predor (BBT), je odgovorila omenjena študija, ki je bila objavljena decembra 2014. V okviru študije so bile izračunane količine izpustov CO₂ za gradnjo in obratovanje železniškega predora, poglavitna ugotovitev pa se glasi: bilanco CO₂ je mogoče izravnati, kar pomeni, da je z gradnjo predora mogoče doseči zmanjšanje izpustov CO₂ v primerjavi z dejanskim stanjem. V vsakem primeru je politika tista, ki bo morala poskrbeti za učinkovite okvirne pogoje, ki bodo dejansko omogočili preusmeritev prometa s ceste na železnico. Do podobnih rezultatov je prišla tudi nekoliko starejša študija EURAC, katere izdelavo je prav tako naročila družba, odgovorna za gradnjo predora. Študija je nastala leta 2010, javnost pa se je lahko z njo seznanila šele poleti 2014. Poslanec južnotirolske stranke Zelenih v deželnem parlamentu in oster kritik predora, Riccardo Dello Sbarba, je brennerski bazni predor že označil za projekt, ki nasprotuje trajnostnim načelom, saj je poraba energije tako velika, da bi bilo pri polni izkoriščenosti zmogljivosti in optimalnih pogojih potrebno najmanj 20 let obratovanja, da bi bilo mogoče izravnati količino izpustov CO₂, ki je nastala pri gradnji predora.

Avtorji aktualne študije so zato že opozorili politiko, da se negativni bilanci izpustov CO₂ za brennerski bazni predor ne bo mogoče izogniti, če se bo tovorni promet prek Brennerja tudi v prihodnje odvijal predvsem s tovornimi vozili.

Vir in več informacij:  http://www.eurac.edu/de/research/mountains/regdev/Pages/newsdetails.aspx?entryid=148622 (de/it), http://www.bbtinfo.eu/wp_2013/files-pdf/Studie%20CO2%20Haushalt%20des%20Brenner%20Basistunnels.pdf (de/it), http://www.suedtirolnews.it/d/artikel/2014/07/01/bbt-kein-nachhaltiger-bau.html (de/it)