Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Druge informacije

Novice

Opraševalci: Nepogrešljivi za kmetijstvo

V nasprotju z intenzivno obdelanimi zemljišči ... (c) Danilo Bevk

Kar 80 odstotkov kmetijskih in divjih rastlin je odvisnih od opraševanja žuželk. Ko ohranjamo življenjski prostor čebel in drugih opraševalcev, ne varujemo samo biotske raznovrstnosti, temveč tudi regionalno pridelavo hrane.

Opraševanje žuželk je nepogrešljiva in brezplačna storitev, ki nam jo nudi narava. Poleg medonosne čebele oprašujejo tudi številni divji opraševalci, kot so divje čebele (čmrlji in čebele samotarke), muhe trepetavke in druge žuželke. Divji opraševalci so pogosto celo bolj učinkoviti, pridelek pa povečajo tudi tam, kjer je medonosnih čebel veliko. Na primer, ena od pomembnih posebnosti čmrljev je, da so v nasprotju z medonosno čebelo dejavni tudi pri nizkih temperaturah. To je pomladi v času cvetenje sadnega drevja zelo pomembno. Brez čmrljev bi sadno drevje pogosto ostalo neoprašeno. Prilagoditev na nizke temperature čmrljem omogoča tudi, da živijo in oprašujejo veliko višje v gorah kot medonosna čebela (gl. str. 12). Čeprav so opraševalci za kmetijstvo zelo pomembni, pa je to njihovo življenjsko okolje v zadnjih desetletjih zelo spremenilo. Obilno gnojeni, zgodaj in pogosto košeni travniki ne zacvetijo in zato opraševalcem ne zagotavljajo dovolj hrane. Obdelovalni stroji uničijo veliko gnezd čmrljev, ki gnezdijo na tleh. Tudi čebele samotarke vedno težje najdejo mesto za gnezdenje. Nekdaj so namreč gnezdile v slamnatih strehah in luknjah v lesu, ki je bil glaven gradbeni material. Negativen je tudi vpliv prekomerne in nepravilne uporabe pesticidov in pa seveda podnebnih sprememb.

Prehranske razmere za opraševalce lahko izboljšamo s sejanjem medovitih rastlin. S tem pomagamo predvsem medonosni čebeli. Za divje opraševalce je ključno ohranjanje cvetočih pozno košenih travnikov. Na njih ne dobijo le hrane, ampak tudi varno gnezdijo. Ohranjamo jih tako, da jih pokosimo šele po cvetenju. Za preživetje opraševalcev so pomembna tudi urbana območja. Cvetoči vrtovi in zelene strehe so tako medosni čebeli kot divjim opraševalcem lahko bogat vir hrane.V Sloveniji je bilo doslej najdenih 564 vrst divjih čebel. Mnoge vrste so vedno bolj redke, nekatere so mogoče že izginile. Vendar je v primerjavi z zahodno Evropo pestrost opraševalcev še vedno razmeroma velika. Zadnja leta zato na Nacionalnem inštitutu za biologijo veliko pozornosti posvečamo informiranju kmetov o pomenu, ogroženosti in varovanju pestrosti opraševalcev (gl. str. 8). Želimo si, da Slovenija postane model trajnostnega upravljana pestrosti opraševalcev za zanesljivo pridelavo hrane in ohranjanje biodiverzitete.

...cvetlični travniki zagotavljajo opraševalcem hrano in gnezdišča. (c) Danilo Bevk

e-novice alpMedia

Bi rad_a vedel_a, kaj se dogaja v Alpah? Naroči se na e-novice alpMedia, kjer mesečno dobiš ažurne in dobro utemeljene novice iz Alp in okolice.