Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Vseevropska prometna omrežja: manj sredstev, nekoliko več trajnostnosti

Nova načela, stare težave: ker EU pri projektih TEN ni določila prednostnega vrstnega reda, je zdaj ogrožena trajnostna prometna politika.

EU pripravlja spremembo zakonodaje na področju vseevropskih prometnih omrežij. Spremembe zadevajo tudi velike železniške projekte prek Brennerja in na progi med Lyonom in Torinom.
Države članice EU si že od leta 1996 prizadevajo za prilagoditev in posodobitev svojih prometnih sistemov. Izhodišče za to so smernice za vseevropsko prometno omrežje (TEN), ki se bodo leta 2013 spremenile že drugič. Novosti so odločilnega pomena zlasti za železniške povezave med Münchnom in Verono ter Lyonom in Torinom.

Nova načela: manj hrupa in CO2, več narave
če bodo obveljala priporočila Odbora za promet Evropskega parlamenta, bo prometna politika v prihodnje nekoliko bolj trajnostna, saj naj bi projekti TEN, prvič, prispevali k zmanjšanju ogromnih prometnih stroškov in, drugič, pripomogli k zmanjšanju izpustov CO2 do leta 2020 za 20 odstotkov in za 60 odstotkov do leta 2050 v primerjavi z letom 1990. S tem bi železnica imela prednost pred novimi letališči in cestami. Tretjič, okoljevarstvena zakonodaja, kot je npr. habitatna direktiva, bi morala pri dodeljevanju sredstev EU dobiti večjo težo. četrtič, predlog parlamentarcev vsebuje načelo, da se mora hrup, ki ga povzroča tovorni promet, preprečevati tam, kjer nastaja. V prihodnje naj bi tako finančno spodbujali opremljanje starih vagonov z manj hrupnimi zavornimi sistemi, saj je doslej EU financirala le gradnjo protihrupnih ograj in izvedbo drugih infrastrukturnih ukrepov.
Glasovanje o predlogu prometnega odbora je predvideno za februarsko zasedanje Evropskega parlamenta in takrat naj bi ga v večjem delu tudi sprejeli, nato pa bodo na vrsti države članice, torej svet prometnih ministrov EU. če bo doseženo soglasje, bi bile lahko nove uredbe sprejete že poleti.

Območje Alp: brez jasne usmeritve in z manj sredstev iz Bruslja
Na zakonski predlog so se kritično odzvali Zeleni in opozorili na protislovje, ki ga vsebuje uredba: "čeprav je na razpolago vedno manj javnih sredstev, je bil seznam projektov, ki izpolnjujejo pogoje za prejem finančne podpore, vnovič močno razširjen, prednostna razvrstitev ukrepov z evropsko dodano vrednostjo pa je bila zavrnjena," je bila kritična Eva Lichtenberger, avstrijska poslanka v Evropskem parlamentu. Vsi viri naj bi se osredotočili na izjemno drage in dolgotrajne projekte velikega obsega, kot je brenerski predor, kar bi preprečilo izvedbo manjših in učinkovitejših projektov in s tem tudi trajnostne prometne politike. Na vse to v svojih zahtevah vedno znova opozarja tudi CIPRA.
"Alpskemu območju bo Bruselj namenil manj denarja," je prepričan Paul Beeckmans, svetovalec za prometna vprašanja Skupine Zelenih. "Za obdobje 2014-2020 bo tako na razpolago le 15 milijard evrov in to za vse projekte zunaj kohezijskih držav. Italija, Francija, Nemčija in Avstrija bodo morale oba predora financirati z lastnimi sredstvi v višini do 90 odstotkov. In ker so sredstva EU omejena in državne blagajne prazne, tudi zato ne moremo pričakovati preusmeritve tovornega prometa na železnico, dokler ne bodo končani ti veliki projekti."
Viri in več informacij na: www.greens-efa.eu/de (de/en), http://ec.europa.eu/transport/themes/infrastructure (en), http://ten.greens-efa.org/index.php?id=4&L=0 (en), www.ertug.eu/91news_de.php?wpf_news (de), www.cipra.org/fr/presse (fr/it)