Novice
Pripravljeni poslušati in spoštovati
13.07.2012
/
CIPRA Internationale Alpenschutzkommission
Za procese vodenja ni receptov. Posamezni primeri, okvirni pogoji in povezave med udeleženimi so preveč različni. Nekaj opornih točk, ki kažejo, kaj je pri pogajanjih o različnih interesih pomembno za dosego trajnih rezultatov, pa vendarle obstaja.
Image caption:
Vsi alpski jeziki in kulture v enem čolnu na letni strokovni konferenci leta 1963 v Bad Ausseeju/A.
1. RAZJASNITEV IZHODIŠč
o Za kaj pravzaprav gre?
o Katere probleme je treba razrešiti?
o Kakšna je časovna ali
prostorska razsežnost projekta?
o Kaj hočem doseči sam? Kakšne možnosti imam za delovanje?
o Kakšen je zakonski okvir? V kolikšni meri je sodelovanje oz. udeležba sploh mogoča?
o Kakšna je moja vloga? Sem pobudnik ali prizadeta stran? Komu sem odgovoren?
2. OCENA INTERESOV
o Koga zadeva ta projekt? Na kakšen način?
o Kakšni so interesi, kakšna je vloga posameznih subjektov?
o Kdo lahko s kom sodeluje in kdo ne? Gre pri tem za strokovna vprašanja ali tudi za osebne zadeve?
o S kom lahko sodelujem? S kom imam težave? Zakaj?
o Ali je že kdaj prej prišlo do podobnih konfliktov? Kaj se lahko iz njih naučimo?
3. PRIPRAVA POGAJANJ
o Kaj je lahko sploh predmet pogajanj in kaj ne? Kako velik je manevrski prostor?
o Kakšni so cilji pogajalskega procesa? Kaj je mogoče doseči na koncu?
o Kdo naj bi sodeloval pri pogajanjih in kdo ne? Kdo odloča o tem?
o Kaj se zgodi z rezultati pogajanj? V kolikšni meri so ti zavezujoči? Kako pozneje poteka njihovo uresničevanje?
o Kako poteka proces: katere faze in katere mejnike moramo predvideti? Katere metode se zdijo primerne za uspešen izid pogajanj?
o Kakšna je struktura procesa? Kdo bo prevzel posamezne naloge?
o Kdo proces moderira in spremlja?
4. POGAJANJA
o Kakšna so pravila glede medsebojnih odnosov? Kako jih skomunicirati navzven?
o Kje in kako pogosto se srečujejo udeleženci?
o Kako udeleženci ravnajo v primeru nepredvidenih dogodkov, kot so nova vprašanja, konflikti, zunanji vplivi?
o Kako poteka sprejemanje odločitev? Kaj se dogaja s stališči manjšine?
o Ali so rezultati oblikovani tako, da si jih ni mogoče razlagati preveč ohlapno?
o Ali je poznejša izvedba rezultatov dovolj konkretno definirana?
5. IZVAJANJE IN SPREMLJANJE
o Kako je treba izvajati spremljanje in poznejše vrednotenje rezultatov? Kateri kazalci za to se zdijo primerni?
o Kateri "krizni instrumenti" so predvideni, če izvajanje ne
bi bilo uspešno?
o Kaj se lahko naučimo iz procesa in njegovih rezultatov? Kaj bi naslednjič storili drugače?
Vir: Alpe na odru, št. 96 (www.cipra.org/sl/alpmedia/publikacije/4960)
o Za kaj pravzaprav gre?
o Katere probleme je treba razrešiti?
o Kakšna je časovna ali
prostorska razsežnost projekta?
o Kaj hočem doseči sam? Kakšne možnosti imam za delovanje?
o Kakšen je zakonski okvir? V kolikšni meri je sodelovanje oz. udeležba sploh mogoča?
o Kakšna je moja vloga? Sem pobudnik ali prizadeta stran? Komu sem odgovoren?
2. OCENA INTERESOV
o Koga zadeva ta projekt? Na kakšen način?
o Kakšni so interesi, kakšna je vloga posameznih subjektov?
o Kdo lahko s kom sodeluje in kdo ne? Gre pri tem za strokovna vprašanja ali tudi za osebne zadeve?
o S kom lahko sodelujem? S kom imam težave? Zakaj?
o Ali je že kdaj prej prišlo do podobnih konfliktov? Kaj se lahko iz njih naučimo?
3. PRIPRAVA POGAJANJ
o Kaj je lahko sploh predmet pogajanj in kaj ne? Kako velik je manevrski prostor?
o Kakšni so cilji pogajalskega procesa? Kaj je mogoče doseči na koncu?
o Kdo naj bi sodeloval pri pogajanjih in kdo ne? Kdo odloča o tem?
o Kaj se zgodi z rezultati pogajanj? V kolikšni meri so ti zavezujoči? Kako pozneje poteka njihovo uresničevanje?
o Kako poteka proces: katere faze in katere mejnike moramo predvideti? Katere metode se zdijo primerne za uspešen izid pogajanj?
o Kakšna je struktura procesa? Kdo bo prevzel posamezne naloge?
o Kdo proces moderira in spremlja?
4. POGAJANJA
o Kakšna so pravila glede medsebojnih odnosov? Kako jih skomunicirati navzven?
o Kje in kako pogosto se srečujejo udeleženci?
o Kako udeleženci ravnajo v primeru nepredvidenih dogodkov, kot so nova vprašanja, konflikti, zunanji vplivi?
o Kako poteka sprejemanje odločitev? Kaj se dogaja s stališči manjšine?
o Ali so rezultati oblikovani tako, da si jih ni mogoče razlagati preveč ohlapno?
o Ali je poznejša izvedba rezultatov dovolj konkretno definirana?
5. IZVAJANJE IN SPREMLJANJE
o Kako je treba izvajati spremljanje in poznejše vrednotenje rezultatov? Kateri kazalci za to se zdijo primerni?
o Kateri "krizni instrumenti" so predvideni, če izvajanje ne
bi bilo uspešno?
o Kaj se lahko naučimo iz procesa in njegovih rezultatov? Kaj bi naslednjič storili drugače?
Vir: Alpe na odru, št. 96 (www.cipra.org/sl/alpmedia/publikacije/4960)
Instagram
LinkedIn