tj. na svetovni ravni zmanjšati izpuste CO2 za 30 odstotkov do leta 2020 in za 80 odstotkov do leta 2050, sicer ne bo več mogoče doseči tako imenovanega dvostopenjskega cilja. Klimatologi izhajajo iz dejstva, da je naš planet komajda še sposoben prenesti dvig globalne temperature za dve stopinji Celzija.
K zmanjševanju izpustov lahko pomembno prispevamo tudi sami. Podnebna nevtralnost na alpskem območju je namreč možna in nujna. Alpske regije morajo pri prizadevanjih za varstvo podnebja same izkazati velik interes, kajti po najnovejših raziskavah bo globalno segrevanje ozračja za dve stopinji Celzija v Alpah povzročilo povečanje temperature za štiri stopinje! Štiri do pet stopinj višje temperature ne bodo povzročile le dokončnega taljenja večine ledenikov, temveč bo to pomenilo tudi dramatičen dvig meje snežne odeje za več sto metrov. Zaradi močne otoplitve se bo povečalo število ekstremnih naravnih dogodkov, kot so neurja z močnim vetrom, ekstremni nalivi in poplave, blatni tokovi in zemeljski plazovi. Pomembne prometne poti bodo več tednov neprevozne, razmere v dolinah pa neprimerne za bivanje - če omenimo le nekaj izmed številnih posledic za ljudi in gospodarstvo.
Cilj podnebno nevtralnih Alp je mogoče doseči le, če v pretežni meri preidemo na obnovljive vire energije. Novogradnje in obnovljene zgradbe morajo izpolnjevati najstrožje standarde energijske učinkovitosti. Prevoz z osebnimi avtomobili se mora umakniti javnemu prevozu, tranzitni promet pa odvijati le po železnici. Prostočasni in turistični promet je treba preusmeriti na železnico. In kjer bomo še vedno potrebovali avtomobile, moramo uporabljali avtomobile na alternativne pogonske in krmilne sisteme.
Uspešnih primerov dobre prakse in pobud, kako do podnebne nevtralnosti v Alpah, ne primanjkuje: od obnovljene železniške proge v južnotirolski dolini Venoste in švicarske ideje o alpski tranzitni borzi do pasivne hiše iz domačega lesa v Vorarlbergu. Kopenhagen in svet se lahko od Alp veliko naučita.