Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Urbane pokrajine

(c) ramboldheiner

Urbana, gosto poseljena območja se raztezajo zlasti v dolinah, v katerih je raba tal že zdaj intenzivna. Sicer pa problematika porabe tal počasi prodira v zavest ljudi; tako so v Avstriji porabo tal zaradi pokrivanja oz. zapečatenja tal zaradi gradnje ali prekomerne pozidave območij med letoma 2010 in 2018 uspeli prepoloviti*, a na teh območjih je še vedno vsakodnevno »uničenih« dvanajst hektarjev tal**. Tolikšna izguba seveda negativno vpliva na biotsko raznovrstnost, funkcionalnost tal, kakovost tako pokrajine kakor tudi življenja alpskega prebivalstva. Poleg tega imajo podnebne spremembe močan vpliv na poselitvena območja in prometno infrastrukturo, pa naj gre pri tem za naraščajoče temperature, poplave ali vedno bolj nestabilna pobočja. Poleg tega so tukaj nujno potrebne oblike prostorskega načrtovanja, ki so usmerjene v transdisciplinarnost in obravnavajo kompleksne izzive z združevanjem socialnih, ekoloških, finančnih in političnih pristopov, da bi tako v mestih ustvarili trajnostni življenjski prostor (prim. Izpogajanje pokrajine).


Trendi in izzivi

Zaradi podnebnih sprememb so prebivalci alpskih mest poleti občutno bolj izpostavljeni vročini kot tisti, ki živijo na podeželju. Do zaostritve takega razvojnega trenda še dodatno prihaja zaradi gradbenih materialov in premajhnega deleža zelenih urbanih površin. Sočasno ima urbana pokrajina pomembno vlogo tudi za varstvo biotske raznovrstnosti. Tako npr. žuželke velikokrat v mestnem okolju najdejo več hrane in življenjskega prostora kot na podeželju z velikimi nasadi monokultur. Poleg tega zelene površine ljudem ponujajo možnosti za sprostitev in oddih, za srečevanje z drugimi ljudmi, opazovanje narave in vključevanje v družbeno življenje v mestu, npr. z izvajanjem projektov urejanja mestnih vrtov.

Drug izziv je vedno večje število praznih zgradb in stanovanj v alpskih mestih. Demografske spremembe in nove oblike bivanja, a tudi pravne ovire in špekulacije na nepremičninskem tržišču take razmere le še zaostrujejo.

Zahteve

CIPRA zahteva, da mesta in urbana območja s pravnimi akti zavarujejo določen delež zelenih površin in da ta območja pri novih projektih spoštujejo gradbene predpise.

Mesta morajo tudi prevzeti večjo odgovornost za naravo znotraj lastnih meja, pa naj bo to glede biotske raznovrstnosti, varstva pred poplavami ali prilagajanja višjim temperaturam. Okrepiti je treba zeleno-modro infrastrukturo, torej zelene površine in vodne ekosisteme v mestih.

Zelene urbane površine morajo v kratkem času postati dostopne za vse prebivalce. Sposobnost narave, da uravnava temperaturo in omili negativne učinke podnebnih sprememb, je treba še učinkoviteje vključevati v strategije urbanističnega načrtovanja.

Dokler so v urbanih središčih še neizrabljene rezerve stavbnih zemljišč, se nova zemljišča ne smejo spreminjati v zazidalna. Pred gradnjo novih objektov je treba sanirati obstoječe prazne zgradbe in spremeniti njihovo namembnost. To ne pomeni le zmanjševanja porabe zemljišč in izpustov CO2, temveč se tako ustvarja tudi dodana vrednost za obstoječe mestne četrti in vasi.

 

* Zvezni urad za okolje (2019): Bodenverbrauch in Österreich. Status quo Bericht zur Reduktion des Bodenverbrauchs in Österreich.

** Za primerjavo: ta podatek ustreza površini približno 17 nogometnih igrišč.

Interaktivna alpska karta

Druge informacije