Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Pokrajina in prosti čas

(c) Ri Butov

Naj gre za alpsko smučanje, tek na smučeh, pohodništvo, plezanje, jadralno padalstvo, soteskanje ali gorsko kolesarjenje – prostočasne dejavnosti imajo v vsakdanjiku ali počitniškem času izredno velik vpliv na pokrajino in zaznamujejo njeno podobo. Nasprotno pa so prav prostočasne dejavnosti tiste, ki zaznamujejo naš pogled na alpsko pokrajino, pa naj bo to pogled alpskega prebivalca ali enega od milijonov obiskovalcev alpskega prostora. Tak pogled na pokrajino se nenehno širi prek množičnih medijev, ki pokrajino predstavljajo kot kuliso za preživljanje prostega časa in doživljanje pustolovščin.

Trendi in izzivi

Alpe so ena od najpomembnejših turističnih in prostočasnih regij v Evropi. Izredna raznolikost pokrajine in ekosistemov omogoča izvajanje številnih prostočasnih dejavnosti. Zaradi tega je alpska pokrajina ranljiva in obenem igrača za uveljavljanje kratkoročnih, ozko zastavljenih interesov. Grozi ji nevarnost, da bo zaradi številnih želja in zahtev izpostavljena prekomerni rabi. Meja obremenitev je že marsikje dosežena ali celo prekoračena. Z novim odkrivanjem maloštevilnih in prometno manj dostopnih delov narave v času koronakrize obstaja nevarnost, da bodo zdaj zaradi tega prizadeta manj obiskana območja (prim. Razvojno šibkejša in slabše dostopna območja).

Pod katerimi pogoji lahko vsakdo uporablja pokrajino in naravo tudi v prihodnje? Ali so potrebne omejitve pri dostopanju v posebno občutljivih območjih in kako bodo obravnavane? Odgovori na ta vprašanja odražajo kulturne vrednote, ki jih pripisujemo pokrajini, npr. rekreacija, prosti čas, obujanje spominov ali doživetja.

Zahteve

Ravnanje s pokrajino, ki se uporablja za prostočasne dejavnosti, zahteva vključevanje vseh uporabnikov: prebivalcev mest, ljubiteljev športov na prostem ali vseh, ki v pokrajini iščejo oddih in sprostitev, kakor tudi podeželskega prebivalstva, ki v alpski pokrajini živi in dela, ali multilokalno prebivalstvo, ki potuje med dvema svetovoma. To seveda nikakor ne pomeni, da lahko vsakdo tudi uveljavi svoje interese. Nujen je torej usmerjeni dialog med udeleženimi stranmi in ukrepi za usmerjanje množičnega turizma, ki ohranja kakovostno pokrajino, naravo in v najboljšem primeru prispeva k njegovemu izboljšanju.

Kakovost dialoga in rezultatov je v odločilnemu smislu odvisen od kakovosti odnosov med mestom in podeželjem ter pripravljenostjo za prevzem in delitev odgovornosti. V ta namen so nujni ukrepi za krepitev ozaveščenosti. Gre za to, da »neozaljšano « pokrajino bolje spoznamo, izkusimo in cenimo. To vpletenim omogoča priti do spoznanja, da sta vrednost pokrajine in izguba kakovosti pokrajine previsoka cena za izvajanje prostočasnih dejavnosti ali kratkoročno maksimiranje dobička. Cena pokrajine se lahko opredeli v denarnem smislu, z zapovedmi ali oteženo dostopnostjo, v vsakem primeru pa se mora upoštevati socialna pravičnost med današnjimi zainteresiranimi stranmi in prihodnjimi generacijami.

Nove turistične infrastrukture naj nastanejo samo na območjih, ki se že intenzivno uporabljajo. Doslej šibkejša in slabše dostopna območja se naj ščiti pred novo infrastrukturo. CIPRA se opredeljuje proti povečanju zmogljivosti. Gradnja ter širitev nove infrastrukture za prosti čas mora spoštovati naravo in pokrajino ter upoštevati kakovostno gradbeno kulturo. 

Naslednje ključno vprašanje je ravnanje z infrastrukturo v pokrajini, ki se za prostočasne dejavnosti ne uporablja več. Zaradi vedno višjih temperatur in nižje snežne odeje je žičniška infrastruktura marsikje postala neuporabna in odveč. CIPRA zahteva, da se tovrstne naprave in objekti, ki niso več potrebni, dosledno odstranjujejo. Da bi zmanjšali pritisk na doslej nedostopne, neokrnjene dele pokrajine, mora biti obstoječi smučarski turizem omejen na prometno dostopna območja*.

 

* Prim.: Stališče CIPRE "Sončev obrat v zimskem turizmu"

Interaktivna alpska karta

Druge informacije