Alpska konvencija

Konvencija o varstvu Alp je mednarodna pogodba, katere osrednji namen je zagotoviti varstvo in trajnostni razvoj alpskega sveta. Podpisana je bila 7. novembra 1991 v Salzburgu, tedaj so jo podpisale Avstrija, Nemčija, Italija, Francija, Lihtenštajn in Švica. Slovenija je konvencijo podpisala 29. marca 1993, Monako pa se je pridružil kasneje s podpisom dodatnega protokola. Konvencija je pričela veljati 6. marca 1995. Alpska konvencija je mednarodna pogodba, ki se zavzema za celovito varstvo in trajnostni razvoj alpskega sveta. Nastala je na pobudo CIPRE in po dolgih pripravah, ki jih je prav tako vodila omenjena organizacija.

Protokoli

Splošno naravnano okvirno konvencijo, ki so jo ratificirale vse pogodbenice, konkretizirajo tako imenovani izvedbeni protokoli, ki so predvideni za dvanajst področij delovanja. Za osem področij protokoli že obstajajo:

  • Okvirna konvencija
  • Urejanje prostora in trajnostni razvoj
  • Varstvo narave in urejanje krajine
  • Hribovsko kmetijstvo
  • Gorski gozd
  • Turizem
  • Energija
  • Varstvo tal
  • Promet
  • Reševanje sporov
  • Pristop Kneževine Monako

Protokoli za področje

  • prebivalstva in kulture (deklaracija namesto protokola)
  • varstva ozračja
  • varstva voda in
  • ravnanja z odpadki 

še niso izdelani. Prav tako izvedbenih protokolov še niso podpisale in ratificirale vse pogodbenice (> Stanje ratifikacij).

Deklaracije

Leta 2003 je bil ustanovljen Stalni sekretariat Alpske konvencije, ki ima sedež v Innsbrucku.

Odbor za preverjanje

CIPRA International sodeluje z Odborom za preverjanje v vlogi opazovalke od leta 2005. Zahtevek za izvedbo preverjanja domnevnega neupoštevanja Alpske konvencije je prvič vložila leta 2014. Članske in partnerske organizacije CIPRE International vedno znova postavljajo vprašanja, ki se nanašajo na naloge in delovanje Odbora za preverjanje kakor tudi na njegov pomen. CIPRA International je zato pripravila poseben dokument, v katerem povzema izkušnje in spoznanja, ki jih je na tem področju pridobila v zadnjih letih. Ta dokument je namenjen kot pomoč pri čim uspešnejši in učinkovitejši uporabi mehanizma za preverjanje, da bi tako izboljšali uresničevanje Alpske konvencije.

Uradna stran Alpske konvencije

Novice

Spodbujanje čezmejne obnove narave
Spodbujanje čezmejne obnove narave
Delavnica Alpske konvencije je sprožila konkretne ukrepe za čezmejno obnovo narave. Cilj je opredeliti skupne prednostne naloge preko nacionalnih meja.
Turistična strategija EU mora upoštevati alpski prostor
Turistična strategija EU mora upoštevati alpski prostor
CIPRA je septembra predložila obsežno mnenje o novi turistični strategiji EU. V njem kritizira negativne učinke masovnega turizma in poziva k okrepitvi javnega prometa ter se zavzema za inovativne, regionalno prilagojene turistične modele.
Mladinski parlament: pet resolucij za boljšo kakovost življenja
Mladinski parlament: pet resolucij za boljšo kakovost življenja
Prepovejte plastiko za enkratno uporabo, spodbujajte trajnostno pridelavo medu, namakajte s kapljičnim namakanjem: Te in druge zahteve je sredi marca 2025 sprejel Mladinski parlament Alpske konvencije (YPAC) v Rosenheimu/D.
Skupaj za prihodnost Alp
Skupaj za prihodnost Alp
Slovensko predsedstvo Alpske konvencije je 22. januarja 2025 na Brdu/SI gostilo Alpsko konferenco. Osrednja tema je bila kakovost življenja na območju Alp, ki jo obravnava tudi 10. poročilo o stanju Alp.
Alpski konvenciji bo leta 2025 predsedovala Italija
Alpski konvenciji bo leta 2025 predsedovala Italija
Italija se pripravlja na predsedovanje Alpski konvenciji v obdobju 2025-2026, medtem ko bosta Lihtenštajn in Avstrija leta 2025 sopredsedovala Strategiji EU za Alpsko regijo (EUSALP). Obe pobudi se osredotočata na trajnost in čezmejno sodelovanje.
K mreži gorniških vasi pristopila tudi prva vas v švicarskem kantonu Ticino
K mreži gorniških vasi pristopila tudi prva vas v švicarskem kantonu Ticino
V švicarski dolini Onsernone so prve dni maja 2024, potem ko so izpolnili zahtevne pogoje sprejemnega postopka, proslavili svoj vstop v mednarodno mrežo gorniških vasi. Ta je v ospredje postavila trajnostni gorski turizem, krepitev ustvarjanja dodane vrednosti na lokalni ravni in s tem povezano udejanjanje načel Alpske konvencije.