Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Cilji trajnostnega razvoja

28.11.2019
Organizacija združenih narodov je v Agendi 2030 oblikovala 17 ciljev za trajnostni razvoj. Kaj ti cilji pomenijo za Alpe?
Image caption:

Kaj je Agenda 2030?

Agenda 2030 je pravno nezavezujoč, a splošno veljaven dogovor vseh 193 držav članic OZN. Zagotavlja referenčni okvir, v katerem se na mednarodni in nacionalni ravni uresničujejo prizadevanja za reševanje globalnih izzivov. Agenda, ki je bila sprejeta leta 2015, vsebuje 17 ciljev trajnostnega razvoja (sustainable development goals) in 169 podciljev. Agenda zahteva in poziva celotno mednarodno skupnost, ki sega od vlad prek civilne družbe do zasebnega sektorja, naj v partnerskem sodelovanju poišče rešitve za najbolj pereče izzive na svetu.

K čemu natančno poziva Agenda 2030?

Kot člani mednarodne skupnosti tudi v alpskih državah vedno bolj občutimo škodljive posledice naše potrošnje na socialni, okoljski in ekonomski ravni. Biotska raznovrstnost se vse bolj zmanjšuje, zaradi vedno večje družbene neenakosti se poglabljajo socialne napetosti, izredni vremenski dogodki so vedno pogostejši. Naš (tj. zahodni) način življenja in oblike gospodarjenja moramo drastično spremeniti ter naše dejavnosti usmeriti tako, da bodo pripomogle k uresničitvi ciljev trajnostnega razvoja do leta 2030, torej v enajstih letih. Spopadanje s podnebnimi spremembami in spodbujanje trajnostnega razvoja sta dve plati iste medalje, ki se vzajemno krepita. Trajnostni razvoj je mogoče doseči le skupaj z izvajanjem ukrepov za varstvo podnebja. Številni cilji trajnostnega razvoja so zato usmerjeni tudi v ključne povzročitelje podnebne krize, kot so industrija, kmetijstvo, turizem, mobilnost, proizvodnja in potrošništvo.

Kako je to povezano z Alpami?

Alpe predstavljajo enega največjih enotnih naravnih prostorov v Evropi, ki jih označujejo specifična in raznolika narava, kultura in zgodovina in so odličen življenjski, gospodarski, kulturni in rekreacijski prostor za okoli 14 milijonov ljudi. Ledeniki, sneg in dež so življenjskega pomena za oskrbo s pitno vodo in kmetijstvo. Kot alpska skupnost in pripadniki držav članic OZN smo tudi kot prebivalci Alp dolžni razmišljati o vprašanjih, kot so demografske spremembe, globalizacija in oskrba z energijo, ter poiskati ustrezne rešitve za pereče probleme tako na vladni kot nevladni ravni.

Kako k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja prispevajo vlade in civilna družba?

Nekatere alpske države so cilje trajnostnega razvoja, ki so jih sprejeli Združeni narodi, že začele uresničevati. Slovenija, denimo, je ob sodelovanju civilne družbe pripravila strategijo razvoja za obdobje 2013–2030. V Franciji se s cilji trajnostnega razvoja ukvarja splošna komisija, vendar brez sodelovanja civilne družbe. Ker ustreznega nacionalnega načrta za uresničevanje ciljev ni bilo na voljo, se je v Avstriji združilo 140 organizacij v platformo SDG Watch Austria. »Strateški pristop izvajanja Agende 2030 mora postati prednostna naloga na najvišji politični ravni,« je dejala Annelies Vilim, ena od soustanoviteljic omenjenega združenja. Švica že od leta 1997 vsaka štiri leta pripravi strateški dokument za trajnostni razvoj – leta 2015 je po sprejetju Agende naročila izvedbo analize stanja na nacionalni ravni. V Kneževini Lihtenštajn je za uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja pristojen Urad za zunanje zadeve, vendar pa so v programu vlade cilji omenjeni z enim samim stavkom. Tudi tukaj so svoje moči združile nevladne organizacije, med katerimi je tudi CIPRA International, saj želijo pobude civilne družbe za uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja povezati s politiko.

So cilji trajnostnega razvoja merilo za vse?

Da in ne. Alpska konvencija obstaja že vse od leta 1991, veliko dlje od ciljev trajnostnega razvoja. Kot pravno zavezujoča pogodba alpskih držav spodbuja trajnostni okoljski, socialni in gospodarski razvoj alpskega območja. S svojimi protokoli in dejavnostmi pomembno prispeva k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja. Čeprav se Alpska konvencija in instrumenti ciljev trajnostnega razvoja drugačne narave, se med seboj tudi dopolnjujejo. Alpski sistem podnebnih ciljev 2050 izrecno izhaja iz ciljev trajnostnega razvoja ter določb Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja in Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah iz leta 2015. Poleg tega se novoustanovljena Delovna skupna za varstvo tal Alpske konvencije nanaša na cilje trajnostnega razvoja in na 7. poročilo o stanju Alp na temo obvladovanja tveganj naravnih nevarnosti. »V prihodnjih letih bomo stremeli k doseganju višje skladnosti s cilji trajnostnega razvoja,« je dejala Alenka Smerkolj, generalna sekretarka Alpske konvencije. »Alpska konvencija je zagotovo ena izmed redkih mednarodnih organizacij, ki skozi svoje aktivnosti in projekte že izpolnjuje veliko the ciljev.«

In kako naprej po letu 2030?

Z iztekom veljavnosti Agende 2030 se seveda ta tema ne bo končala. Cilj trajnostnega načina življenja in gospodarjenja, ki shaja z manjšo porabo naravnih virov in sočasno omogoča kakovostno življenje, bo obstajal tudi v prihodnje, morda pod drugim imenom. Če želimo obvladovati te spremembe, moramo resno jemati nezavezujoče pogodbe in strateške dokumente kakor tudi zavezujoče pogodbe. »Potrebne so nove strukture, kjer bodo lahko politika, upravni organi, raziskovalna sfera, gospodarstvo in civilna družba med seboj optimalno sodelovali,« je poudarila Annelies Vilim. Podobno stališče je Dirk Messner, direktor Inštituta za okolje in varnost ljudi Univerze Združenih narodov v Bonnu v Nemčiji, maja 2019 na letni konferenci mreže za trajnostni razvoj Švice (Sustainable Development Solutions Network (SDSN) Switzerland) povzel z naslednjimi besedami: »Osnovni problem je torej, kako uskladiti vzajemno sodelovanje, da bo do sprememb res prišlo.«