Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Stališča

Poti do nove kulture trajnostne mobilnosti

05.11.2015
Stališče CIPRE o mobilnosti ljudi in blaga na območju Alp
Image caption:

ZAHTEVE CIPRE

Oblikovanje trajnostnega prometa je skupen izziv za vse alpske države. Zahteva skupen pristop pri iskanju odločitev, na podlagi katerih bi bilo mogoče porazdeliti prometne tokove na vse države ter upoštevati učinke naložbenih prednostnih nalog in ciljev na prometno infrastrukturo kot tudi alpsko prometno politiko. V številnih primerih obstaja očitno nasprotje med splošnimi strategijami trajnostnega razvoja in varstva podnebja na eni in odločitvami na področju prometne politike na drugi strani. V Alpah so v razvoj mobilnosti vključeni različni udeleženci. Predstavniki politike, uprave, gospodarstva in civilne družbe bodo morali poglobiti medsebojni dialog in še bolj okrepiti medsebojno sodelovanje, da bi dosegli zmanjšanje negativnih učinkov prometa v Alpah.

Na Evropsko unijo ter alpske države, regije in občine v nadaljevanju naslavljamo naslednje zahteve, v nekaterih primerih pa k ukrepanju pozivamo tudi druge udeležence, npr. turistična in prevozna podjetja.

CIPRA zahteva, da se v prometno načrtovanje uvede koncept prometne samozadostnosti, kar pomeni, da se na podlagi skupnih meril za zagotavljanje visoke kakovosti življenja potrebe po prevozu določijo in prilagodijo prometnim zmogljivostim alpskih regij.

CIPRA zahteva, da se sprejmejo smiselni ukrepi, ki bodo vodili v novo, bolj trajnostno kulturo mobilnosti:

  • krepitev ozaveščenosti o negativnih učinkih prometa (npr. onesnaževanje zraka in njegove posledice za zdravje);
  • spodbujanje in podpiranje privlačnih alternativ trajnostne mobilnosti z namenom zmanjšanja prometa osebnih motornih vozil;
  • podpora okolju prijazne mobilnosti tudi v obrobnih regijah, med drugim na podlagi celostnega in v prihodnost usmerjenega prostorskega in prometnega načrtovanja ter integriranih sistemov mobilnosti;
  • krepitev regionalnih vrednostnih verig in lokalnih storitvenih ponudb v Alpah, da bi se tako zmanjšala prepotovana razdalja oseb in blaga;
  • učinkovitejše izkoriščanje potenciala novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT), da bi zmanjšali promet, obenem pa povečali privlačnost odročnejših regij za podjetja predvsem v storitvenem sektorju. To pomeni, da je treba zmanjšati digitalni razkorak, gospodarske družbe pa spodbujati k rabi tovrstnih rešitev na področju IKT z namenom izbire svojega sedeža in izvajanja poslovne dejavnosti v odročnejših alpskih dolinah. Istočasno je treba razvijati IKT, ki bodo usmerjene v učinkovito rabo virov;
  • krepitev ozaveščenosti o tem, da nadomeščanje fosilnih goriv z električno energijo ali gorivi iz obnovljivih virov energije zagotavlja določene priložnosti, vendar še zdaleč ne zadošča za pomembno in odgovorno zmanjšanje negativnih učinkov prometa; v primeru vseh oblik prometa osebnih in tovornih vozil, ki se mu ni mogoče izogniti, se morajo v celotnem življenjskem ciklu vozil (od izdelave do odstranitve) uporabljati najučinkovitejše tehnologije.

CIPRA zahteva, da se v Alpah sprejmejo integrirani ukrepi za preusmeritev prometa na sredstva javnega prevoza (predvsem na železnico):

  • taka preusmeritev zahteva jasne in dolgoročne politične in pravne okvirne pogoje. CIPRA zahteva predvsem uresničevanje veljavnih predpisov in akcijskih načrtov za področje kakovosti zraka in varstva pred hrupom, zahteva pa tudi uvedbo alpske tranzitne borze kot instrumenta, ki bi pospešil preusmeritev prometa v okviru obstoječe železniške infrastrukture;
  • poštena konkurenca in usmerjanje v okviru realnih stroškov sta pogoja za primerjavo med različnimi prometnimi sredstvi in večjo uporabo prevoznih sredstev železniškega prometa kot nadomestila za letalski promet in promet osebnih motornih vozil tako s strani alpskih prebivalcih kot obiskovalcev;
  • na realnih izračunih stroškov morajo temeljiti tudi infrastrukturni projekti, vključno z železniško infrastrukturo. Če so potrebne dodatne zmogljivosti železnice, je treba izboljšati in razširiti predvsem obstoječo infrastrukturo;
  • kot pomembno storitev je treba vzdrževati javni prevoz. V času krčenja javnih sredstev so potrebne rešitve, ki bodo zagotavljale učinkovito, inovativno in stroškovno učinkovito oblikovanje javnega prevoza, ne pa omejevanje ali celo ukinjanje ponudbe javnega prevoza;
  • izboljšati je treba kakovost ponudbe javnega prevoza, zlasti železniškega prometa, kar bo spodbudilo potnike, da bi se na krajših razdaljah odpovedali osebnemu avtomobilu ali letalu in za potovanja čez Alpe in mobilnost v domačem kraju uporabljali sredstva javnega prevoza;
  • načrtovana je gradnja več novih glavnih prometnic (predvsem predori skozi Gotthard, Fréjus, Tendo, Feldkirch in Karavanke, pa tudi avtocesta skozi dolino Val d’Astico in avtocesta Alemagna) ali pa se njihova gradnja že izvaja, vse pa so v nasprotju s cilji Alpske konvencije in načeli preusmeritve prometa, saj ustvarjajo nove zmogljivosti cestnega prometa. CIPRA zato zahteva, da se upoštevajo načela Protokola o izvajanju Alpske konvencije na področju prometa in ustavitev gradnje novih  tranzitnih cest v Alpah.

Dokument o stališču – CIPRA International, 15. 11. 2015

shranjeno pod: Mobilnost