Tranzitni promet na meji zmogljivosti

Po avtocesti čez prelaz Brenner Alpe vsako leto prečka približno 2,5 milijona tovornjakov in 9 milijonov osebnih avtomobilov, pri čemer se promet še naprej povečuje. »Promet je postal breme za ljudi in naravo,« je ob odprtju letne strokovne konference CIPRE v Bolzanu dejala Elisabeth Ladinser, predsednica CIPRE Južna Tirolska, organizacije za varstvo narave in okolja. Za prehod na bolj trajnostne oblike mobilnosti so potrebne skupne rešitve. Tudi župan mesta Bolzano, Claudio Corrarati, je poudaril potrebo po trajnostnih rešitvah in pripravljenosti na sprejemanje politično nepriljubljenih odločitev.

Švica velja za zgled pri preusmerjanju tovornega prometa s cest na železnico. S t. i. Alpsko pobudo je prebivalstvo ta cilj zapisalo v ustavo, pomemben ukrep pa je tudi cestnina za tovorna vozila, katere višina je odvisna od prevožene razdalje in mase vozila. Kljub temu se obseg tovornega prometa znova povečuje. »Primanjkuje politične volje za dosledno izvajanje že obstoječih ukrepov,« je v svojem nagovoru poudarila Nara Valsangiacomo, predsednica organizacije Pro Alps.

Preusmerjanje ali zmanjševanje prometa?

Udeleženci okrogle mize so se strinjali, da je treba več tovornega prometa preusmeriti s cest na železnico. Razhajali pa so se glede vprašanja, ali je treba zmanjšati celoten obseg prometa. Južnotirolski deželni svetnik za mobilnost Daniel Alfreider je poudaril ključno vlogo baznega predora Brenner. Za njegovo učinkovito izrabo je treba dograditi železniške povezave do predora na povezavi med Münchnom (Nemčija) in Verono (Italija). Tudi tirolski deželni svetnik René Zumtobel je opozoril, da brez ustrezno razvite železniške infrastrukture na obeh straneh predora obstaja nevarnost, da bo ta postal »srce brez arterij«. Zavzel se je tudi za pravičnejšo porazdelitev prometnih stroškov in tranzitnega prometa med alpskimi prelazi. »Če se trije od desetih tovornjakov odločijo za obvoz, ki je dolgo 120-kilometrov, potem je s sistemom nekaj narobe,« je poudaril.

»Gospodarstvo potrebuje temeljit premik v načinu razmišljanja,« je pozvala Elisabeth Ladinser. Promet je eden pomembnejših virov emisij toplogrednih plinov, obenem pa se Alpe zaradi podnebnih sprememb vse bolj segrevajo. Podnebna kriza zahteva krepitev krožnega gospodarstva ter odgovornejše upravljanje blagovnih tokov in bolj premišljene potrošniške navade. Ladinser se je skupaj s Karlom Mühlsteigerjem, županom občine Gries am Brenner, zavzela za zmanjšanje tranzitnega prometa. Mühlsteiger je stališče prizadetih občin povzel z besedami: »Zdravje ljudi je pomembnejše od prostega pretoka blaga.«

Mobilnost med politiko in prakso

Anna Donati, predsednica organizacije Roma Servizi per la Mobilità, je v svojem predavanju predstavila, kako pomanjkanje celovite nacionalne prometne strategije vpliva na obremenjenost alpskega prostora. Martin Vallazza, direktor oddelka za infrastrukturo in mobilnost Avtonomne pokrajine Bolzano, je predstavil južnotirolski načrt za promet. Med predvidenimi ukrepi so turistična mobilnostna kartica, vlaganja v železniško infrastrukturo in elektrifikacija železniške proge Val Venosta (Vinschgau). Na šestih delavnicah so udeleženci razpravljali o socialno pravični mobilnosti, kolesarski infrastrukturi za vsakodnevno rabo in podnebju prijazni ureditvi cestnega prostora. Naslednji dan so se na strokovnih ekskurzijah do baznega predora Brenner in železniške proge Rittner seznanili s konkretnimi primeri železniške infrastrukture.

Za dodatna vprašanja so na voljo:
Maya Mathias-Seger, Upravljalka komunikacij, CIPRA International, Email