Prehod med alpskim in dinarskim svetom je velikega pomena za širitev dinarske populacije risa na območje Alp. Konkretno je za prehajanje risa najpomembnejši del med Vrhniko in Postojno, ki pa je za živali izredno slabo prehoden. Avtocesta Ljubljana-Koper predstavlja veliko oviro med dinarskim in alpskim prostorom, saj ima zelo malo primernih prehodov za velike sesalce. Še največ jih je teoretično možnih pod viaduktom Ravbarkomanda, kjer pa potekata železnica in magistralna cesta. Poleg tega so ob njem ograjeni pašniki za drobnico. „Naravni habitati se drobijo, populacije so med seboj ločene. Vse to lahko vodi do genetskega osiromašenja in celo do izumrtja posameznih vrst,“ opozarja Leon Kebe iz CIPRE Slovenija.
Avtocesta Ljubljana-Koper ni edini primer. Alpska pokrajina je izpostavljena velikemu pritisku zaradi rabe prostora, zlasti v gosto naseljenih dolinah: ceste, mesta, vasi in polja, kjer je raba intenzivna, prekinjajo selitvene poti živali in jim onemogočajo dostop do hrane, počivališč terpartnerjev za parjenje. Sicer obstajajo različna prizadevanja za povezovanje habitatov, vendar pa jih bo treba še okrepiti in vpeti v vsealpsko strategijo. Narava namreč ne pozna državnih meja, varujemo jo lahko le skupaj. Za to se zavzemajo organizacije WWF, CIPRA, ALPARC in ISCAR, partnerke Iniciative za ekološki kontinuum, ki obenem zahtevajo, da se potrebe živali po neoviranem gibanju upoštevajo v vseh prihodnjih odločitvah v okviru prostorskega načrtovanja, in sicer od lokalne do mednarodne ravni.

Zid kot informacijska točka
Ker želi Iniciativa za ekološki kontinuum opozoriti na fragmentacijo habitatov, bo danes, 20. oktobra 2010, na Stritarjevi ulici v Ljubljani, kjer je vedno živahno, postavila umeten zid. Mimoidoči se bodo znašli pred nepričakovano oviro in doživeli to, kar se živalim in rastlinam zaradi poseganja človeka v njihov življenjski prostor dogaja vsak dan. Na zidu, ta bo naogled ves dan, bodo obešene informativne table. Vsem, ki bodo pokazali zanimanje, bodo odgovore in dodatna pojasnila o akciji dali sodelujoči pri projektu. Mateja Pirc iz CIPRE International je prepričana: „Vse alpske države se soočajo s problemom fragmentacijehabitatov. Zato bomo zidove sočasno postavili tudi v Švici, Avstriji, Nemčiji, Italiji in Franciji.“ V trinajst metrov dolgem zidu pa so tudi odprtine, ki sporočajo, da v alpskem prostoru vendarle obstaja nekaj obetajočih projektov, ki pa jih je žal še vedno premalo. Eden izmed zglednih projektov je čezmejni projekt "Alpsko-karpatski koridor", ki ga vodi avstrijska zveznadežela Spodnja Avstrija. Koridor selitve velikih sesalcev – jelena, medveda, volka ter risa – med Alpami in Karpati prečka prostor med Dunajem, Bratislavo in Sopronom, ki je z ekonomskega vidika eno najbolj dinamičnih območij v Evropi. V okviru projekta, ki se jezačel lansko leto, bodo na podlagi podrobne karte koridorja sprejeti in uresničeni številni povezovalni ukrepi, med njimi tudi postavitev t.i. zelenih mostov.

Informacije o akciji The Wall, slike, video-intervjuje ter primere dobre prakse najdete na: www.alpine-ecological-network.org