Sporočila za medije
Prihodnost slovenskega gozda – bo gozd zdravnik ali bolnik?
“Podnebne spremembe predstavljajo velik izziv tudi za gozdove. Z vso večjo potrebo po lesnih proizvodih pa gozd ogroža tudi človek. V Sloveniji sicer imamo dolgo zgodovino sonaravnega upravljanja z gozdom in tako v stroki kot v javnosti je opaziti skrb za gozd, a je ta pogosto preglašena z argumentom razvoja in zasledovanjem ekonomske funkcije gozda. Ne glede na to pa so strokovnjaki soglasni – potrebujemo več območij, kjer z gozdom ne gospodarimo in so prepuščena naravi, saj so izjemnega pomena za podnebje in biotsko raznovrstnost,” je posvet povzela Nina Tome iz Focusa.
Bolj, ko bo vroče, bolj bomo potrebovali gozd in bolj bo on potreboval nas
S temi uvodnimi besedami je dr. Matej Ogrin iz CIPRE Slovenija v izhodišču posveta izpostavil pomembnost vloge gozda in hkrati njegovo ogroženost zaradi posledic podnebnih sprememb. Koristi gozdov so večplastne: omogočajo filtracijo vode in zraka, skladiščijo ogljik, zadržujejo zemljine, so vir hrane, zdravil in surovin. Večplastne in pogosto nepredvidljive pa so tudi posledice podnebnih sprememb na gozd: od ekstremnih vremenskih pojavov, kot so vetrolom, žledolom in požar na Krasu, do porasta škodljivcev, hiranja bukve in spremembe habitatov. S tem je ogrožena biotska raznovrstnost, nižajo se zaloge ogljika, ki jih nase veže gozd, niža pa se tudi njegova varovalna funkcija.
Podnebna znanost je jasna – podnebje se vse hitreje spreminja in sprememb na boljše ni pričakovati. S tem se spreminja tudi gozd in njegova sestava, kar vpliva tudi na vse njegove funkcije.
V Evropi je izginilo 97 % starih gozdov
“Evropa je celina degradiranih gozdov. 97 % starih gozdov smo izgubili. Več kot 70 % gozdov je istodobnih. Zadnje čase slišimo, da je v Evropi več gozdov. To je res, a so vedno mlajši. Nedavna študija je pokazala, da smo izgubili v zadnjih 20 letih veliko visokih gozdov (t. j. nad 15 metrov višine), v velikosti Slovenije. Večino smo izgubili na račun sečnje,” je opozoril Siim Kureso iz nevladne organizacije Fern.
Zato je nujna in dobrodošla zakonodaja, ki na ravni Evropske unije ureja ravnanje z gozdom, izkušnje pa so pokazale, da mora biti zavezujoča, saj se sicer ne izvaja v zadostni meri, da bi zaščitila evropski gozd ali omejila njegovo degradacijo. Na to kaže tudi primer ravnanja gospodarjenja z gozdom na Finskem in v Estoniji, ki nista vzorna primera trajnostnega upravljanja z gozdom.
“Finska je pomemben akter v gozdarski politiki EU. V tej državi poteka ostra razprava o tem, kako uravnotežiti podnebje, biotsko raznovrstnost in dobiček pri gospodarjenju z gozdovi. Visoka stopnja sečnje, ki je večinoma posledica kurjenja biomase, ogroža cilje za zmanjšanje emisij. Prizadevanja za ohranjanje biotske raznovrstnosti so neustrezna in neučinkovita,” je kritičen do upravljanja gozdov na Finskem tamkajšnji raziskovalec dr. Otto Miettinen, raziskovalec iz organizacije Environmental Paper Network. Kritičen je tudi do neformalnega strateškega partnerstva Skupina za gozdove, v katero je poleg Finske, Švedske in Avstrije vključena tudi Slovenija. Miettinen meni, da njihova prizadevanja ne grejo v smeri trajnosti in da so v ospredju predvsem spodbujanje rabe lesa, ekonomski interesi, lastniške pravice in gozdna industrija.
Pomembno je hitro odzivanje gozdarske stroke na podnebne izzive
“Površina gozdov v Sloveniji se je v zadnjem desetletju povečala in trenutno prekriva 58 % ozemlja Slovenije. Poleg površine pa sta pomembni tudi raznovrstnost rastišč in zgradba gozdov,” je poudaril dr. Aleš Poljanec iz Zavoda za gozdove, ki je orisal stanje gozdov v Sloveniji. Slovenski gozd ima visoko stopnjo ohranjenosti drevesne sestave, k čemur pripomore tudi visoka stopnja vključenosti v varstvene režime. V Sloveniji je približno 170 gozdnih rezervatov, v katerih gospodari le narava, vendar predstavljajo zgolj 0,8 % vseh gozdnih površin. So izjemnega pomena za ohranjanje biotske raznovrstnosti, pomembno vlogo igrajo tudi pri blaženju podnebnih sprememb. Podatki namreč kažejo, da je 5 % nadzemne biomase ogljika v Evropi shranjenega v drevesih s premerom več kot 50 cm, ki večinoma uspevajo le v starih, nedotaknjenih oziroma negospodarjenih gozdovih. Vendar pa bodo svojo funkcijo zmožni opravljati le, če bodo dovolj obsežni, je pojasnil dr. Thomas Nagel iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Zaradi podnebnih sprememb lahko tudi v Sloveniji do konca stoletja pričakujemo znatne spremembe v rastiščih. Podnebne spremembe se dogajajo hitro, gozdovi pa se zaradi svoje dinamike niso zmožni tako hitro prilagajati. Zato je izjemnega pomena, da se gozdarska stroka na podnebne izzive začne odzivati hitro in na način, da bodo tveganja za vpliv podnebnih sprememb na stanje gozdov čim manjša. Strokovnjaki opozarjajo, da nam na nekaterih področjih te znanosti še vedno primanjkuje relevantnih informacij in zadostnega znanja za naslavljanje problematike, na kar sta opozorila tako dr. Primož Simončič kot dr. Gal Fidej z Biotehniške fakultete, Univerze v Ljubljani.
Dr. Primož Simončič iz Gozdarskega inštituta Slovenije je na podlagi anketiranja gozdarskih strokovnjakov in obstoječih raziskav podal oceno ranljivosti slovenskih gozdov. Od vseh drevesnih vrst sta vplivom podnebnih sprememb v slovenskih gozdovih najbolj izpostavljena bor in smreka, ki ju ogrožajo biotski škodljivi dejavniki, požari in suša oz. temperaturni ekstremi. Posamezne tipe gozdov pa najbolj ogrožajo suša, spremenjeni padavinski režimi ter naravne motnje (vetrolomi, snegolomi, žledolomi) ter višje temperature. Vse ekosistemske storitve gozdov so visoko izpostavljene vsaj enemu od številnih vplivov podnebnih sprememb.
Dr. Gal Fidej iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je predstavil projekcije različnih scenarijev upravljanja z gozdom in spreminjanja podnebja. Primerjava scenarijev je pokazala, da je glede skladiščenja ogljika in biodiverzitete najboljši način upravljanje gozda brez gospodarjenja. Vendar pa začne kopičenje ogljika po določenem obdobju zaradi višanja temperature padati, kar po njegovem mnenju kaže, da je najbolj optimalen model upravljanja tisti, ki upošteva prilagajanje na podnebne spremembe z vnašanjem prilagojenih drevesnih vrst. S tem se poveča odpornost in ohranja produkcija gozdov, ki je izrazito zmanjšana v primeru enovrstnega, intenzivnega ali golosečnega gozdnega gospodarjenja.
Posvet se je zaključil z razpravo o prihodnosti slovenskega gozda, v kateri so strokovnjaki poudarili potrebo po večji informiranosti zasebnih lastnikov, ki imajo v lasti kar 80 % vseh slovenskih gozdov. Trenutno se kaže, da prihaja do manjka pri prenosu znanja in informacij med odgovornimi institucijami – predvsem zaposlenimi na terenu in lastniki. Slednje bi bilo za uspešnejše in hitrejše prilagajanje upravljanja z gozdom na podnebne spremembe potrebno nujno izboljšati.
»Po slišanih predstavitvah, sem vesel, da kot naravovarstvenik delam v Sloveniji, in ne v kakšni od skandinavskih držav, vseeno pa se moramo vprašati ali delamo dovolj dobro in ali lahko kaj izboljšamo?« je ob koncu posveta poudaril Tomaž Mihelič iz DOPPS. Tudi od tega je namreč odvisno, kakšen bo gozd v prihodnje. Če si izposodimo besede dr. Ogrina: “Bo zdravnik ali bolnik?”
Instagram
LinkedIn