Alpski teden izvedejo vsaka štiri leta alpske organizacije, ki se zavzemajo za uresničevanje načel regionalnega trajnostnega razvoja, v okviru Alpskega tedna ter sočasno s XV. Alpsko konferenco in zaključkom avstrijskega predsedstva Alpski konvenciji pa se je prejšnji teden v Innsbrucku zvrstil še en dogodek – Alpski teden Intermezzo. V sredo je tako okoli 60 udeležencev na srečanju, ki je sicer bilo zaprto za javnost, oblikovalo politične zahteve, s katerimi so se 4. aprila 2019 seznanili okoljski ministri in ministrice alpskih držav. Njihove zahteve se nanašajo na tri področja: podeželje in pokrajino, podnebne spremembe in mobilnost.

Od regionalne do vsealpske ravni  

Podeželje in pokrajina sta dragoceni dobrini – ne prodajmo ju za drobiž! Tako se glasi prva zahteva. Za ohranitev Alp kot edinstvenega naravnega prostora je treba opredeliti natančne omejitve, ravno tako so za določitev območij, ki jih je treba zavarovati, potrebna ustrezna merila. Druga zahteva se nanaša na podnebne spremembe, zoper katere pa je treba ukrepati na vseh ravneh. Varstvo podnebja in prilagajanje posledicam podnebnih sprememb se morata izvajati tudi na lokalni ravni, zato je treba občinam tako finančno kakor tudi organizacijsko zagotoviti učinkovitejšo podporo. Udeleženci so tudi poudarili pomen medsebojne povezanosti regionalnih in vsealpskih pobud, saj je obstoječe znanje tako mogoče bolje izkoristiti.
Tretja zahteva, ki je bila predložena Alpski konvenciji, pa govori o nujnosti uresničevanja učinkovitih mobilnostnih rešitev na celotnem območju Alp. Zaradi visokih prometnih obremenitev, ki so jim izpostavljene alpske doline, so nujni premišljeni ukrepi, na podlagi katerih bo mogoče spodbujati preusmeritev potnikov z osebnih prevozov na javna prevozna sredstva in alternativne mobilnostne rešitve. Ideje, ki so jih predstavili udeleženci, so segale od cenovno ugodnih ponudb za uporabo javnega prevoza prek možnosti nakupa vozovnic z mobilnim telefonom do širitve sistemov kombiniranega prevoza.

Varstvo Alp danes

Kaspar Schuler, direktor CIPRE International, je v govoru alpskim ministrom in ministricam med drugim poudaril pomen odgovornosti politike: »Tisti, ki se borimo za varstvo Alp, smo dolžni podpreti 100.000 mladih, ki so v zadnjih tednih v alpskih mestih večkrat odšli na cesto prav zaradi varstva podnebja.« Po njegovih besedah je pri izvajanju varstva Alp nujno izhajati iz dveh postulatov: iz doslednega uresničevanja protokolov in iz akcijskih načrtov, zlasti za področje, kot je boj proti podnebnim spremembam v Alpah: »Vse to je možno le pod pogojem, da bodo alpske države zagotovile potrebna sredstva.«
»Francija bo 4. aprila 2019 prevzela dveletno predsedovanje Alpski konvenciji, leta 2020 pa še predsedovanje Strategiji EU za Alpsko regijo.« Kot je poudaril Jean Horgues - Debat, predsednik CIPRE Francija, bo to priložnost, da se Francija intenzivneje vključi v proces oblikovanja in uresničevanja evropske politike.

Kritični pogled na Alpe

V okviru javnega dela prireditve Alpski teden Intermezzo, ki je bil na programu v četrtek, se je predstavil tudi tirolski fotograf Lois Hechenblaikner, ki je v svojem predavanju v slikah kritično ozrl na aktualne razvojne trende v alpskem turizmu, Natael Fautrat iz Chambéryja pa je spregovoril o viziji prihodnjega razvoja Alp z vidika mlade generacije.
Preostanek dneva je potekal povsem v znamenju spoznavanja dobrih idej: različne predstavitve in stojnice so bile dober razlog za povabilo udeležencev k aktivnemu sodelovanju v razpravi o pobudah iz alpskega prostora, ki se v praksi že uresničujejo. Dogodek je zaokrožil nastop kabaretista Markusa Koschuha, ki je konferenco in njene sklepne ugotovite predstavil in povzel kar v zabavnih in obenem provokativnih rimah slamovske poezije.

Za vprašanja sta vam na voljo:

Caroline Begle, projektna vodja za področje komunikacije, CIPRA International, [email protected]  

Kaspar Schuler, sodirektor CIPRE International, [email protected]