Image caption:

Dvojno jezero, foto: Samo Kham

Ekološko stanje Dvojnega jezera v Dolini Triglavskih jezer je zaradi neurejenega odvajanja komunalnih odpadnih voda s Planinske koče pri Triglavskih jezerih in alohtonega vnosa rib v jezero, že dolga leta porušeno. Navkljub prizadevanjem za ureditev ekološkega stanja jezera (izlov rib 2020, 2021) se ekološko stanje jezera poslabšuje. Pomembno je urediti vir hranil – izcejanje odpadnih voda planinske koče v Dvojno jezero. 

V Koči pri Triglavskih jezerih so malo komunalno čistilno napravo (MKČN) izgradili septembra 2010. Ta deluje na bazi aktivnega blata. Nahaja se na vzhodni strani koče, odpadna voda se izteka na močvirnato območje blizu jezera. Zaradi geoloških razmer in blagega naklona reliefa proti jezeru se voda iz močvirnatega sveta izliva v jezero. Podzemna povezava je bila dokazana tudi s sledilnim poskusom izvedenim leta 2018. Po navedbah v Poročilu o delovanju male čistilne naprave (Levstek, 2019), obstoječa čistilna naprava ne prečisti odpadne vode do zadostne stopnje čistosti po organski obremenitvi ter ni projektirana za odstranjevanje fosforja in dušika, ki sta tudi hranili v jezeru.

Kronologija reševanja ekološkega stanja Dvojnega jezera v Triglavskem narodnem parku

Zaradi neskrbnosti upravljalcev planinske koče pri Dvojnem jezeru delovanje obstoječih načinov čiščenja komunalnih odpadnih voda ni optimalno

Od vnosa rib v Dvojno jezero je minilo že več kot 30-let, neovrgljivi dokazi o podzemni povezavi med ponikalnico čistilne naprave in Dvojnim jezerom pa so jasni že 4 leta. Navkljub vsem dejstvom se upravljanje s planinsko kočo ni spremenilo, študija (Atanasova s sod., 2022) kaže, da Planinsko društvo Ljubljana-Matica pri upravljanju koče malomarno.

V vzorčenjih odpadne vode leta 2021 (Atanasova, 2022) je bilo ugotovljeno nepravilno upravljanje z organskimi odpadki in odpadnimi olji v kuhinji, zato so bile v vzorcih zaznane visoke koncentracije  biokemijskih parametrov. 

izr. prof. dr. Nataša Atanasova, soavtorica študije Izboljšanje stanja naravne vrednote Dvojno jezero o povečanem obisku naših gora in vplivu na kakovost vodnih virov: 

»Izjemno povečan obisk naših gora zahteva prilagoditev ravnanja z viri v planinskih kočah. To, kar je zadostovalo 10 let nazaj ne zadostuje več in morajo zato, upravljalci uvajati določene spremembe, kar pa ni lahko. Koča pri Dvojnem jezeru je še posebej izpostavljena, ker leži v neposredni bližini vodnega telesa, ki kot ogledalo takoj pokaže tudi najmanjše napake pri neustreznih izpustih. Drugje bolj ali manj čiščena odpadna voda odteče v podtalje, kjer se posledice pokažejo na drug, ne tako očiten način. Samo ravnanje z odpadno vodo pa je morda še slabše kot pri omenjeni koči. 

Pomembno je izpostaviti, da se tega specifičnega problema zavedajo vsi deležniki in se v zadnjem desetletju ukvarjajo (1) s tem, kako rešiti problem in (2) kako dobiti sredstva za rešitve. Leta 2011 je bila zgrajena mala ČN, ki pa ni dosegala željenih rezultatov, predvsem zaradi neustreznega vodenja celotnega procesa (od ravnanja z vodo v sami koči do samega procesa v ČN), saj celotni proces NUJNO zahteva strokovno osebje, ki ga ni bilo, in so oskrbniki delali po najboljših močeh. 

V okviru projekta ‘Vrh Julijcev’ (od leta 2018) pa se je k celotni zadevi pristopilo bolj celovito: od samega spremljanja obstoječe ČN do iskanja nadgradnje obstoječe rešitve. Trenutno se ocenjujeta dve varianti rešitve problema. Eno, ki vključuje uporabo prezračevanih kompostnih suhih stranišč je predlagala naša skupina iz UL FGG. Pri obeh variantah je ključno pravilno ravnanje z vodo in odpadki tako v koči kot s samo tehnologijo. Upam, da se bo v naslednjem letu eno izmed variant tudi zgradilo in ustrezno upravljalo z njo. Projekt ‘Vrh Julijcev’ prav tako dela na sanaciji ostalih virov onesnaženja, kot so recimo tujerodne ribe, ter izvaja sledilne poskuse za ugotavljanje dotokov v jezero.«

V zadnjih 30-ih letih je bilo za Planinsko kočo pri Triglavskih jezerih predlaganih že več strategij in ukrepov, kako pravilno voditi kuhinjo in ravnati z organskimi odpadki, kako zmanjšati porabo količine vode ter kako upravljati z obstoječo čistilno napravo, vendar Planinsko društvo Ljubljana-Matica s kočo še vedno ne upravlja skladno z nosilnim zmogljivostmi okolja. 

Tudi lokalna skupnosti opozarja na problematično ravnanje Koče pri Triglavskih jezerih,  predsednik Krajevne skupnosti Stara Fužina, g. Bojan Traven: “To, kar počne Planinsko društvo Ljubljana - Matica je popolnoma v nasprotju z vso planinsko kulturo in etiko, na katero smo Slovenke in Slovenci še kako ponosni in je gradnik naše samobitnosti že več kot 150 let. Vodstvo planinskega društva Ljubljana-Matica ni mar za naravo, še manj pa za nas, prebivalstvo. Njihova sla po dobičku zastruplja ne samo Sedmera jezera, temveč tudi Bohinjsko jezero. Bohinjsko jezero je največje stoječe zajetje pitne vode, reka Sava pa daje življenje tisočim in tisočim, vse do svojega izliva v Donavo. In vsakič, ko jih na to opozorimo, je na sporedu en kup izgovorov, kdo bi vse to moral urediti. V resnici pa gre samo za pohlep, ne glede na posledice za naravo in ljudi.”

Opozorila strokovne javnosti so jasna - “Varstvo in zaščita alpskega sveta se vedno pričneta »na planini« in nadaljujeta »v dolini« - tudi več kot polovica ljubljanske vode izvira iz Bohinjskega in Zgornjesavskega kraka reke Save. Tega problema nikakor ne smemo pustiti zanamcem!”, pravi mag. Miha Pavšek z  Geografski inštitut Antona Melika. 

Celovito upravljanje odpadnih voda Koče pri Triglavskih jezerih je strokovni, administrativni in izvedbeni izziv – potrebno je sodelovanje vseh deležnikov 

Upravljanje z odpadnimi vodami v visokogorju je zahtevno, saj je potrebno poiskati primerne tehnične rešitve za izjemne obratovalne pogoje (temperaturna nihanja, izpadni električne energije, nihanje vnosa hranil v čistilno napravo, zahtevnost gradbenih posegov in dostopnosti …). 

Vendar celosten pristop poleg tehničnih rešitev zahteva tudi upravljavske rešitve, ki temeljijo na načelih trajnosti in skromnosti. Prilagoditev gostinske ponudbe (zmanjšanje in poenostavitev gostinske ponudbe, odpoved pripravi cvrte hrane …),  zmanjšanje števila razpoložljivih prenočitvenih kapacitet, ozaveščanje gostov (uporaba lastne posteljnine, ničelna toleranca do smetenja v naravnem okolju in poziv k odnašanju smeti v dolino, komuniciranje kodeksa obnašanja v naravi in primernega obnašanja v planinski kočah), so le nekateri ukrepi s katerimi bi se tako obiskovalci kot upravljavci objektov in prostora, zavezali k kakovostnemu gorništvu ter ne k potrošniškemu pohodništvu, ki smo mu priča v slovenskih gorah.

Image caption:

Odstranjevanje alg z Dvojnega jezera. Delovno akcijo smo izvedli na pobudo JZTNP v okviru projekta VrH Julijcev, foto: Samo Kham

“Pri CIPRI Slovenija smo se odzvali na pobudo Triglavskega narodnega parka in s 15 prostovoljci organizirali čiščenje alg z Dvojnega jezera. Alge smo odstranjevali več ur. Uspeli smo odstraniti tiste, ki so lebdele na gladini ter del materiala, ki se je naložil na breg jezera, veliko alg pa je ostalo v jezeru. Ocenjujemo, da smo odstranili približno 500 kg mokrih alg. Zdrava visokogorska jezera so bistra, modre barve, Dvojno jezero pa je motno, zeleno, včasih celo črno, vidljivost je slaba. Ko začnejo alge gniti tudi smrdi”, pravi Špela Berlot Veselko, direktorica CIPRE Slovenija. 

Predsednik CIPRE Slovenija, dr. Matej Ogrin: “Z odstranjevanjem alg prispevamo k izboljšanju ekološkega stanja jezera. Tovrstne akcije so pomembne, a to je tako imenovana “reakcija na koncu pipe”. Še bolj pomembno je, da prepreči vzrok umiranja jezera, to je vnos hranil v jezero - zato ponovno pozivamo PD Matico in vse pristojne, da čimprej uredijo izcejanje odpadnih voda s Koče pri Triglavskih jezerih.” 

Ponoven poziv k okoljskemu in družbeno odgovornemu z odpadnimi vodami pri Koči pri Triglavskih jezer

CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp zato ponovno poziva predsednika Planinskega društva Ljubljana-Matica, g. Tomaža Willenparta, da društvo  prevzame del odgovornosti in prične upravljati s planinsko kočo okoljsko in družbeno odgovorno. Dokler sistema za upravljanje odpadnih voda društvo ne sanira, naj omejijo obisk koče ter prilagodi gostinsko in nastanitveno ponudbo Koče pri Triglavskih jezerih.

Planinsko zvezo Slovenije pozivamo k udejanjanju načel skromnosti in trajnosti v planinskem in gorniškem turizmu ter odgovornem in ustreznem upravljanju MKČN na planinskih kočah. 

CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp prav tako poziva Ministrstvo za okolje in prostor, ter JZ Triglavski narodni park, da  odgovorno pristopijo k reševanju problematike odpadnih voda na območju narodnega parka, zagotovijo administrativno in strokovno podporo za celovito upravljanje z komunalnimi odpadnimi vodami (npr. vzpostavitev in posodobitev MKČN na prostočasnih objektih, monitoring onesnaženosti vodnih virov, opredelitev pravilnikov gostinsko-nastanitvene ponudbe skladno z okoljskimi zmogljivostmi…) ter kršitelje skladno s pristojnostmi sankcionirajo.  

CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp poziva vse vključene v procese izboljšanja ekološkega stanja Dvojnega jezera, da se: 

• predano in transparentno podpirajo prizadevanja za izboljšanje ekološkega stanja Dvojnega jezera, 
• poiščejo in uveljavijo strokovno najbolj primerno rešitev, ki bo predstavljala pilotni primer zglednega upravljanja z odpadnimi vodami v Alpah in širše,
• spremljajo upravljanje planinske koče in njen vpliv na okolje, ter skladno s pristojnostmi usmerjajo ter tudi sankcionirajo,
• transparentno komunicirajo z javnostmi.