Image caption:

Novinarska konferenca o odpadnih voda v gorah se je odvila pod okriljem projekta SpeciAlps

Lastniki objektov so dolžni poskrbeti za minimalen možen vpliv na okolje in naravo, izbiro pravilne tehnologije čiščenja ter redno vzdrževanje - še posebej v visokogorju. Ustrezno ravnanje z odpadnimi vodami je namreč ključno za ohranjanje vodnih virov.

Na novinarski konferenci Problematika odpadnih voda v visokogorju, ki jo je organizirala CIPRA Slovenija, so govorci opozorili na primere neustreznega ravnanja z odpadnimi vodami v Julijskih Alpah (Dolina Triglavskih jezer, Kredarica) in Kamniško-Savinjskih Alpah (Velika planina), poudarili pomen ravnanja z odpadnimi vodami za varstvo vodnih virov v alpskem prostoru ter izpostavili ključne korake za celovito reševanje problematike.

 “Zavedati se moramo, da so gore pod vplivom podnebnih sprememb, ki močno spreminjajo tako nosilne kot regeneracijske sposobnosti gorskega sveta - hkrati pa množični turizem povzroča vedno večje pritiske. Visokogorje predstavlja 0,5 %, sredogorje 2,5 % površine države, ta svet je zelo majhen in zelo ranljiv, zato moramo z njim ravnati preudarno in odgovorno. Avstrija ima precej večjo površino gora, prihaja do različnih praks tako v gostinski kot nastanitveni ponudbi. Vendar je na zavarovanih območjih skrb za okolje in narava absolutno pred zadovoljevanjem želja obiskovalcev - v Sloveniji pa smo v srcu Triglavskega narodnega parka, v prvem varstvenem območju, priča okoljskemu kriminalu, ki spremlja izcejanje odpadnih voda iz planinskih koč,” opozarja izr. prof. dr. Matej Ogrin, predsednik CIPRE Slovenija. 

Malomarno ravnanje z odpadnimi vodami spremljamo tako pri Koči pri Triglavskih jezerih kot okoli Triglavskega  doma nad Kredarici, lastnik obeh objektov je Planinsko društvo Ljubljana Matica. Sledilni poskusi na Triglavskem ledeniku 2021 so potrdili podzemno vodno povezavo izpod Triglavskega ledenika do Mostnice v dolini Voj  in seveda dalje v Savo Bohinjko. Del voda pa odteka tudi na zgornjesavsko stran po Triglavski Bistrici oziroma v Savo Dolinko. “Nova ugotovitev nas mora še posebej skrbeti v kontekstu izliva morebitno onesnaženih voda s planinskih koč okrog Triglava, zlasti Triglavskega doma na Kredarici, ki ga obišče največ planincev, a še vedno nima urejenega čiščenja in odvajanja odpadnih voda. V lanskem in letošnjem letu smo vzeli vzorce vode v Ivančičevi jami, ki leži tik  pod Triglavskim domom na  Kredarici. Povišane so vrednosti več parametrov, lani smo zaznali E. coli bakterije, v letošnjih vzorcih pa so bile vrednosti nitratov precej nad pričakovanimi, kar je posledica dolgotrajnega onesnaževanja te jame z odpadnimi vodami iz planinskega  doma nad njo. Zato je potrebno nemudoma, takoj in danes urediti izcedne vode na kočah v okolici Triglava ter zagotoviti vodotesnost rezervoarjev  za pogonska goriva agregatov,”  je bil jasen mag. Miha Pavšek, vodja sledilnih poskusov z ZRC SAZU, Geografskega Inštituta Antona Melika.

Neurejene odpadne vode ogrožajo pitne vire v dolini, prebivalci Triglavskega narodnega parka pa opozarjajo na nezakonito ravnanje PD Matica: “Neurejeno ravnanje z odpadnimi vodami visokogorskih koč ni družbeni problem, ki naj bi ga reševali vsi skupaj, temveč problem največjega lastnika planinskih koč v Triglavskem pogorju: PD Ljubljana-Matica ima 1.400.000 € čistih prihodkov od prodaje in trenutno v svojem skladu 2.000.000 €. Planinske koče PD Matice imajo skupno več kot 400 postelj (Triglavski dom na Kredarici 340 postelj, Koča pri Triglavskih jezerih 100 postelj) - to je največji hotel v Triglavskem narodnem parku! Vse te koče so brez upravnega dovoljenja, so profitni centri. Zakon o Triglavskem narodnem parku veleva, da se na območju parka lahko zgradi hotel s kapaciteto največ 80 postelj, mi pa imamo v visokogorju hotel z več kot 400 posteljami! Problem ravnanja z odpadnimi vodami pri Koči pri Triglavskih jezerih je zelo jasen: izdana je bila inšpekcija odločba, odločba je bila podaljšana do leta 2023, ker naj bi bil to “družbeni problem”. Verjetno bo odločba prestavljena še kakšno leto, ker inšpekcija očitno meni, da je to družbeni problem, ki ga naj rešujemo skupaj. Lokalni prebivalci pa smo tisti, ki pijemo vodo, onesnaženo s fekalijami izpod planinskih koč - prebivalcem Triglavskega narodnega parka je v 21. stoletju kršena pravica do čiste pitne vode.”

Na neprimerne prakse ravnanja z odpadnimi vodami na Koči pri Triglavskih jezerih smo letos pri CIPRI Slovenija opozorili tudi z Akcijo Ogenj v Alpah, kjer smo odstranjevali alge, ki so se razrasle zaradi porušenega ekološkega ravnovesja in vnosa izcednih voda s planinske koče.

Image caption:

Odstranjevanje alg z Dvojnega jezera, foto: Samo Kham

Strokovnjaki opozarjajo, da je celovito reševanje problematike odpadnih voda na koči pri Triglavskih jezerih kompleksno, ključno pa je prilagajanje ravnanja z viri (vodo, hrano in energijo) v vseh planinski kočah ter njuna prilagoditev obiska:  “Koča pri Triglavskih jezerih leži v neposredni bližini vodnega telesa. To pomeni, da se vsaka napaka pri ravnanju z odpadno vodo zelo hitro pozna. Zato je potrebno posebno pozornost nameniti ravnanju v sami koči (priprava hrane, poraba vode …) ter optimalnemu delovanju čistilne naprave. Ker strokovnega upravljanja z odpadnimi vodami na planinski koči pri Triglavskih jezerih ni bilo, je bil iztok iz čistilne naprave neustrezen. Vseboval je preveč hranil, predvsem fosforja, ki povzroča cvetenje alg v jezeru. Vsi deležniki, od upravljalcev naprej, se tega problema odpadnih voda na planinski koči pri Triglavskih jezerih zavedajo in že kar nekaj let iščejo ustrezno rešitev za odpadno vodo. Za kočo zakonodaja zahteva ločevanje fekalij od preostale vode, ki nastane v koči; npr. vpeljavo suhih stranišč. V vsakem primeru pa mora biti rešitev robustna in ustrezno vzdrževana.”  prof. dr. Nataša Atanasova, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo

Primeri fekalnega onesnaženja se pojavljajo tudi v Kamniško-Savinjskih Alpah. Tamkajšnji Jamarski klub Kamnik zbira podatke o kakovosti vodnih virov pod Veliko planino, tako na kamniški kot savinjski strani. Rezultati kažejo, da so vrednosti E-coli na izvirih pod planino presežene, kar kaže na onesnaževanje z odpadnimi vodami na Veliki planini. “Monitoringi kažejo, da je od več kot 100 izvirov, ki jih spremljamo na območju Kamniško Savinjskih Alp, zgolj nekaj izvirov brez bateriološkega onesnaženja, približno 40 izvirov pa primernih za pitje. Zajetje pitne vode za kamniško občino je v Kamniški Bistrici, kjer prav tako beležimo presežene vrednosti bakterije E-coli,” pravi g. Vido Kregar z Jamarskega kluba Kamnik.

Planinska društva kot lastniki planinskih koč, morajo poznati svoj del odgovornosti v krogotoku čiste pitne vode, zato morajo zagotoviti strokoven, stalen in za javnost pregleden nadzor kakovosti delovanja čistilnih naprav v planinskih kočah.

“V javnem diskurzu opažamo, da se o čiščenju odpadnih voda govori pavšalno - govorimo le ali je dobro, ali slabo, ne pa, ali so tehnične zmogljivosti objekov sploh primerne za količine in tip odpadnih voda. Čistilne naprave brez ustreznega vzdrževanja, rednega servisa in stalnega električenega napajanja ne delujejo optimalno. Problematično je predvsem zagotovitev primernega kadra, ki bi skrbel za optimalno delovanje čistilnih naprav - te naloge ne moremo naložiti oskrbniku koče, saj je strokovno zahtevna,” pojasnjuje prof. dr. Milenko Roš, s Slovenskega društva za zaščito  voda.

 “Prve čistilne naprave smo postavili v začetku stoletja. Kakšno je bilo pred 20. leti znanje o njihovem delovanju, verjetno ni treba poudarjati. Ne onesnažujejo pa le planinske koče, temveč tudi planšarije in vikend naselja. Pri tem pa je problematično, da je dialog, ki teče med Ministrstvom za okolje in prostor ter Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo, dilalog gluhih. To se je ponovno izkazalo pri sprejemanju zadnje Strategije slovenskega turizma, ko so bili ekološki vidiki turizma povsem spregledani,” je komentiral Miro Eržen s PZS.

 “Menimo, da se je pred podajanjem tehničnih rešitev (kako čistiti) potrebno vprašati, kaj rešujemo in kakšni so naši cilji, ne le deklarativno, da “varujemo in ohranjamo naravo”, temveč jasno in odločno postavimo cilje, kaj je v slovenskih gorah sprejemljivo in kje so meje. Nato se za vsako kočo posamično poišče primerne rešitve,” predlaga prof. dr. Milenko Roš, Slovensko društvo za zaščito voda

 “Stvari moramo reševati sistemsko, ugotoviti, kakšnih obiskovalcev si želimo, koliko obiskovalcev si želimo in potem na ravni naravovarstvenikov, turizma, občin, planinskih društev, PZS oblikovati strategijo. Treba je jasno razmisliti, kaj okolje prenese in se zavedati, da nobena čistilna naprava ni 100 %,” je povedal dr. Tit Potočnik, direktor JZ TNP.

Celosten pristop k reševanju odpadnih voda v visokogorju se začne v dolini z upravljavskimi načrti planinskih koč, ki temeljijo na načelih trajnosti in  skromnosti. Prilagoditev gostinske ponudbe (zmanjšanje in poenostavitev gostinske ponudbe, odpoved pripravi cvrte hrane …), zmanjšanje števila razpoložljivih prenočitvenih kapacitet, ozaveščanje gostov (uporaba lastne posteljnine, ničelna toleranca do smetenja v naravnem okolju in poziv k odnašanju smeti v dolino, komuniciranje kodeksa obnašanja v naravi in primernega obnašanja v planinski kočah), so le nekateri ukrepi, s katerimi bi se tako obiskovalci kot upravljavci objektov in prostora zavezali k kakovostnemu gorništvu ter ne k potrošniškemu pohodništvu. “Stanje je alarmantno, potrebno je hitro in resno ukrepanje ter sodelovanje vseh deležnikov. Razkorak, ki ga spremljamo med deklarativnim in dejanskim varstvom narave, je ogromen. Slovenske gore so preobremenjene, potrebno je ukrepanje - kjer prihaja do kršenja zakonodaje, kršitelje sankcionirati skladno z zakonodajo, potrebno je določiti nosilne zmogljivosti okolja in jih udejanjati tudi v praksi, v sodelovanju vseh deležnikov - občin, planinskih društev, gostincev, hotelirjev, Slovenske turistične organizacije, ministrstev in obiskovalcev gora.”

Fotomateriali s čistilne akcije odstranjevanja alg na Dvojnem jezeru, ki so rezultat porušenega ekološkega neravnovesja ter vnosa izcednih voda s Planinske koče pri Triglavskih jezerih so na voljo na povezavi:  https://drive.google.com/drive/folders/1LUNkNgmcf1_9leO3y9hDGRTJdsgzSQN9 

Več o odpadnih voda s koče pri Triglavskih jezerih: https://www.cipra.org/sl/sporocila-za-medije/odpadne-vode-s-koce-pri-triglavskih-jezerih-onesnazujejo-dvojno-jezero