Na Mednarodnem raziskovalnem študentskem taboru  Mikrofon podnebju: znanje in kompetence za komuniciranje podnebnih sprememb, ki je potekal med 22.-24. 10. na Filozofski fakulteti UL na Oddelku za geografijo v so-organizaciji CIPRE Slovenija, društva za varstvo Alp, smo zato želeli udeležence opolnomočiti za naslavljanje strokovnih-kariernih-družbenih izzivov, s katerimi se bodo soočali zaradi posledic podnebne krize.

Študentje so se v treh dneh seznanili z različnimi vidiki podnebnih sprememb – od razumevanja samih fizikalnih procesov podnebnih sprememb, oblikovanja in uveljavljanja podnebnih politik in strategij, raziskovalnih metodologij in orodij odločanja do vključevanja gospodarstva, odločevalcev ter civilne družbe v izvajanje ukrepov za blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe. »O podnebnih spremembah razmišljam vsak dan, saj namreč vse bolj postajajo neobhodno dejstvo. Na taboru sem prejela nujne strokovne perspektive za spoprijemanje z njimi – tako z družboslovnega kot naravoslovnega vidika.« pravi absolventka etnologije in kulturne antropologije ter francistike Pia Krampl.

(Foto: Samo Kham)

Rešitve poznamo, a potreben je širok družbeni konsenz in diskurz

Tekom tabora smo pogosto kot primer slabe prakse prepoznali ravnanje družbe pri reševanju zdravstvene krize s katero se soočamo zadnji dve leti, študentje namreč ugotavljajo, da pomanjkljivo vključevanje javnosti pri načrtovanju in izvajanju ukrepov brez jasnih ciljev in načrtov izvajanja, znižujejo zaupanje družbe v ukrepe in cilje. Nujno je, da pri reševanju podnebne krize presežemo obstoječe prakse ter poskrbimo za vključevanje vseh družbenih skupin in vidikov ter se vseživljenjsko izobražujemo.

Tim Gregorčič, študent geografije iz Mokronoga, meni: »Zavedam se pomembnosti učinkovite komunikacije znanstvenih dognanj. Kot neprijeten primer pomanjkljivosti veščin komunikacije znanosti izpostavljam trenutno zdravstveno krizo, s podnebnimi izzivi res ne smemo izgubljati časa.«

Potrebujemo usklajeno izobraževanje o podnebnih vsebinah

Uvajanje podnebnih vsebin v slovenski izobraževalni sistem predstavlja poseben izziv, saj so pri oblikovanju izobraževalnih programov visoke šole in fakultete avtonomne. Premošča ga projekt LIFE IP CARE4CLIMATE, ki ga vodi Ministrstvo za okolje in prostor RS. Projekt naslavlja problematiko podajanja usklajenih, strokovnih in kakovostnih vsebin, povezanih s podnebnimi spremembami in nizkoogljično družbo v višješolskih in visokošolskih izobraževalnih programih, krepi kompetence, poglablja povezave med slovenskimi ustanovami višjega in visokega šolstva ter deležniki prehoda v nizkoogljično družbo v Sloveniji in Evropi.

Dr. Janez Berdavs z Ministrstva za okolje in prostor pravi: »To je prvi iz serije šestih različnih izobraževalnih dogodkov, ki jih nameravamo izvesti v projektu LIFE IP CARE4CLIMATE. Naš cilj je, da format podnebnega izobraževanja ne bi bil omejen samo na projekte, kot je CARE4CLIMATE temveč, da bi našli finančna sredstva za izvajanje izobraževalnih vsebin povezanih s podnebnimi spremembami ter tako zagotovili dolgoročnost.«

Za več informacij: Katarina Žemlja, [email protected], 041/539-411