Pred 25 leti, leta 1992, je bila na konferenci Združenih narodov o okolju in razvoju v Riu de Janeiru v Braziliji podpisana Konvencija o biološki raznovrstnosti in od takrat dalje je pojem „biotska raznovrstnost“ oz. „biodiverziteta“ vse opaznejši in pomembnejši. A kljub temu še naprej vsako leto ugotavljamo, da se upadanje biotske raznovrstnosti nadaljuje. V Alpah obstaja nevarnost, da bo do leta 2100 izumrlo kar 45 odstotkov rastlinskih vrst

Morda bi se bilo treba vprašati, ali prihodnost vendarle ni toliko odvisna od dejavnosti nacionalnih vlad in mednarodnih pogodb, kolikor je odvisna od nas samih. Participativni koncepti postajajo v okoljski politiki vedno pomembnejši, poleg tega zahtevajo preusmeritev vpliva z vlad na ljudi. V okviru projekta Strateško načrtovanje in usklajevanje na področju ohranjanja in obnove alpskih rečnih ekosistemov (SPARE) CIPRA International s partnerji, ki sodelujejo pri projektu, tako preverja nove rešitve in išče odgovore na vprašanje, kako pristojne organe in zainteresirane strani prepričati k zavzemanju za celostno upravljanje alpskih vodotokov prek administrativnih meja in meja stroke.

Dolgoročna zavezanost je nujna

Tudi projekt speciAlps se osredotoča na participacijo. Njegov cilj je prepoznavanje in varovanje naravnih bogastev ter omogočanje dostopnosti do le-teh, s tem pa prizadevanje za večjo pristno naravno pestrost. V vsaki občini so območja visoke ekološke vrednosti, kot so travniki, zeleni pasovi, območja visokodebelnih dreves, a nanje se pogosto pozablja. Martha Dunbar, vodja projekta Biotska raznovrstnost in pokrajina pri CIPRI International, opozarja: „Zavedati se moramo svoje odgovornosti.“ Za večjo ozaveščenost si prizadeva tudi CIPRA s partnerji – na mednarodni dan biotske raznovrstnosti kakor tudi vse preostale dni v letu.

Za vprašanja sta vam na voljo:
Corinne Buff, sodelavka na področju komunikacije, tel. +423 237 53 53
Barbara Wülser, namestnica direktorja, tel. +423 237 53 11