Nobene druge rastline ne povezujemo tako tesno s toplim podnebjem kot palme. Nedavno objavljeni rezultati neke raziskave so pokazali, da pahljačastoliste palme zelo dobro uspevajo na južnem in severnem obrobju Alp v vedno višjih legah in tudi na prostem.
V petdesetih letih je bila kultura palm, ki so jih uvozili iz Azije, južno od Alp mogoča le do nadmorske višine na okrog 800 metrih. Današnje raziskave pa dokazujejo, da ta rastlina danes zime zadnjih nekaj desetletij ne prestaja dobro le na južni strani Alp v še višjih legah, saj jo vedno pogosteje sadijo tudi na vrtovih v predelih severno od Alp. V krajših obdobjih s temperaturami pod -10 °C, ki pa se pojavljajo le še občasno, naj bi palme tako potrebovale le še manjšo zaščito pred mrazom.
Palme uspevajo danes tako dobro, da so se prilagodile tudi rasti v gozdu, kar jim lahko preprečijo le izjemno hude zime. Kot ugotavlja raziskava, ki jo je v svoji zadnji številki objavila strokovna revija Botanica Helvetica, je to posledica milih zim v zadnjih dveh oz. treh desetletjih. Tako lahko naletimo na posamezne predele v gozdovih na območjih z južno ekspozicijo vzdolž južnošvicarskih in severnoitalijanskih jezer, kjer palme dobro uspevajo in so se "uveljavile" v konkurenci z domačimi drevesnimi vrstami.
Kot je pojasnil avtor raziskave Gian-Reto Walther z Inštituta za geobotaniko Univerze v Hannovru v Nemčiji, je pahljačastolista palma postala simbolni primer za biološke spremembe, ki so posledica globalnega ogrevanja ozračja. Druge spremembe, povezane s tem, so še razširitev povzročiteljev oz. prenositeljev bolezni, ki izhajajo iz še južnejših predelov, ali pa pomik meje, do koder se pojavljajo vinogradniška območja v Evropi, naprej proti severu.