Kot se glasi ključna ugotovitev iz raziskave o ekonomskih posledicah podnebnih sprememb za zimski turizem, se bodo številna smučišča po nižinah zaradi globalnih podnebnih sprememb znašla v finančnih težavah ali celo pred bankrotom. Raziskavo, ki jo je naročil Program Združenih narodov za okolje, so predstavili 2. decembra v italijanskem Torinu ob svetovni konferenci o športu in okolju.
V raziskavi se lahko tako seznanimo z napovedmi, da se bo snežna meja v Avstriji v naslednjih 30 do 50 letih znižala kar za 300 metrov. Kitzbühel, ki leži na nadmorski višini višini komaj 760 metrov, bi bil potemtakem ena prvih "imenitnejših" žrtev. Poleg Avstrije bi take razmere prizadele zlasti Nemčijo oz. njena številna smučarska središča v sredogorskih predelih. V Švici bi lahko v 50 letih - v primeru neugodnega razvojnega trenda - od sedanjih 85 % smučišč veljalo za območja, kjer je vedno dovolj snega, samo še 44 % smučišč. Strokovnjaki so mnenja, da bi lahko švicarska turistična panoga posledično utrpela do 1,6 milijarde dolarjev izgub letno. S podobnimi problemi se bodo morali spopasti tudi na smučarskih območjih drugih celin, npr. v Severni Ameriki in Avstraliji.
Ker so stroški za umetno zasneževanje smučarskih površin vedno višji, nižje ležeča smučarska središča ne bodo več sposobna poslovati donosno. Poleg tega je proizvodnja umetnega snega pri vedno višjih temperaturah vedno bolj neučinkovita, dražja in celo nemogoča. Raziskava obravnava tudi posledice podnebnih sprememb, kot so taljenje ledenikov in večja stopnja tveganja zaradi naravnih nesreč.