Publikacije
Podnebne spremembe in Alpe - Poročilo
| Leto izida | 2002 |
|---|---|
| Avtor(-ji) | Elke Haubner-Köll |
| Izdal(a) | CIPRA Internationale Alpenschutzkommission Spletna stran: http://www.cipra.org |
| Število strani | 12 |
| Jezik | de, fr, it, sl |
| Cena | Brezplačno |
| Str. | 12 |
| Vrsta dokumenta | Ostalo |
Globalne temperature devetdesetih let so bile najvišje od leta 1860 naprej, torej v obdobju, v katerem opravljamo zanesljive instrumentalne meteorološke meritve, najverjetneje pa tudi najvišje v zadnjem tisočletju.
Za alpske države so najnovejši rezultati o hidrosferi, tj. o celotnih vodnih zalogah, in kriosferi, tj. snegu in ledu, še posebej pomembni. Za prihodnje zime bo značilno, da bodo količine snega manjše, količine dežja pa večje. Že zaradi porasta temperature za 1 °C se bo povprečna doba snežne odeje v marsikateri regiji skrajšala za 4 do 6 tednov.
V dilemi okrog podnebja dajejo upanje komunalna energetska politika, večja uporaba obnovljivih virov energije in spodbujanje trajnostnega načina življenja in gospodarjenja.
http://www.alpmedia.net/pdf/Klimawandel_Alpen_slo_S.pdf
Za alpske države so najnovejši rezultati o hidrosferi, tj. o celotnih vodnih zalogah, in kriosferi, tj. snegu in ledu, še posebej pomembni. Za prihodnje zime bo značilno, da bodo količine snega manjše, količine dežja pa večje. Že zaradi porasta temperature za 1 °C se bo povprečna doba snežne odeje v marsikateri regiji skrajšala za 4 do 6 tednov.
V dilemi okrog podnebja dajejo upanje komunalna energetska politika, večja uporaba obnovljivih virov energije in spodbujanje trajnostnega načina življenja in gospodarjenja.
http://www.alpmedia.net/pdf/Klimawandel_Alpen_slo_S.pdf
Podnebne spremembe in Alpe - Poročilo
—
300Kb
V ve č neodvisnih raziskavah je bila rekonstruirana srednja temperatura severne zemeljske poloble v zadnjem tiso č letju. Vir podatkov za tovrstne rekonstrukcije so naravni arhivi podnebnih razmer, kot so izvrtana ledena jedra, usedline in letnice dreves, pa tudi zgodovinski zapisi in zgodnje instrumentalne meritve. Rezultati so jasno pokazali, da je segrevanje ozra č ja v 20. stoletju od za č etka zadnjega tiso č letja edinstven pojav 1 .<br/>Za č etek industrializacije sovpada s koncem naravne hladne faze. Naravni in antropogeni procesi segrevanja se prekrivajo.<br/>V zadnjem stoletju je prišlo do velikega kopi č enja toplogrednih plinov, isto č asno je temperatura povsod po svetu porasla povpre č no za približno 0,3 °C do 0,6 °C, v Švici celo za nekaj ve č kot 1 °C.<br/>Na podlagi scenarijev iz podnebnih modelov lahko pri č akujemo, da se bodo do leta 2100 spremembe podnebja še naprej stopnjevale, da se bo povpre č na globalna temperatura zvišala za nadaljnjih 1,5 °C do 5 °C in da se bo morska gladina dvignila za 50 cm.
Instagram
LinkedIn