FLOW-BIOS

Poplave predstavljajo enega ključnih družbenih in okoljskih izzivov našega časa, njihova pogostost in intenzivnost pa se bosta zaradi podnebnih sprememb v prihodnjih letih in desetletjih predvidoma še povečevali. Takšen razvoj bo imel vse večje gospodarske posledice ter pomembne vplive na varnost ljudi in kakovost njihovega življenja. Poleg naravnih procesov na upravljanje vodotokov vse bolj vplivajo tudi družbene in politične usmeritve. Pomemben primer je evropska uredba o obnovi narave (Nature Restoration Law), ki odpira nova vprašanja o tem, kako naj v prihodnje urejamo reke in poplavna območja. Pri iskanju odgovorov imajo pomembno vlogo rešitve, ki temeljijo na naravi (Nature-based Solutions). Za njihovo učinkovito izvajanje pa so potrebne obsežne površine, ki pogosto presegajo zemljišča v javni lasti. Zato je vključevanje zasebnih lastnikov zemljišč ključnega pomena, vendar lahko hkrati odpira številna vprašanja in povzroča konflikte med različnimi interesi. Prav na tem področju lahko biosferna območja prevzamejo pomembno povezovalno vlogo med različnimi deležniki ciljno spodbujajo izvajanje na naravi temelječih rešitev. Projekt FLOW-BIOS zato skupaj z avstrijskimi in švicarskimi biosfernimi območji UNESCO raziskuje, kako lahko rešitve, ki temeljijo na naravi, uspešno načrtujemo in izvajamo tudi na zemljiščih v zasebni lasti.

Popolno ime projekta
FLOW-BIOS
Raba zemljišč in naravne rešitve za obvladovanje poplavne ogroženosti v biosfernih rezervatih

Cilji projekta
•    Razvoj orodij za sodelovanje, izmenjavo in sodelovanje udeležencev v projektu.
•    Strukturirano razmišljanje o kontekstualnih, na naravi temelječih rešitvah.
•    Izvajanje na zasebnih zemljiščih s pomočjo inovativnih, uporabnih strategij za spodbujanje procesa izvajanja v biosfernih rezervatih.
•    Poudarek na sonaravnih rešitvah kot osrednjem elementu upravljanja poplavnih tveganj
•    Spodbujanje biotske raznovrstnosti, varstva podnebja in prilagajanja podnebnim spremembam kot ključnih pozitivnih stranskih učinkov
•    Podpora transdisciplinarnemu procesu analize družbenih izzivov pri izvajanju
•    Vključevanje v nacionalne in mednarodne raziskovalne programe ter upoštevanje političnih usmeritev
•    Mednarodno sodelovanje za prenosljivost rezultatov na druga evropska in neevropska biosferna območja
•    Prispevek k novim spoznanjem o strategijah odpornosti biosfernih rezervatov pri obvladovanju poplavnih tveganj

Aktivnosti
•    4 soustvarjalne delavnice (Co-Creation Workshops), dve spletni, dve v živo, z ekskurzijami na terenu 
•    Poudarek zaključne delavnice bo na skupnem razmisleku o rezultatih projekta ter izkušnjah in spoznanjih, pridobljenih v okviru transdisciplinarnega raziskovalnega procesa
•    Razširjanje rezultatov raziskav:
o    objava najmanj dveh znanstvenih člankov v strokovnih revijah (BOKU);
o    predstavitev rezultatov na najmanj dveh znanstvenih konferencah ali strokovnih dogodkih (BOKU);
o    priprava dokumenta Policy Brief za odločevalce (BOKU);
o    objava sporočil za javnost v lokalnih medijih biosfernih rezervatov;
o    predstavitev rezultatov v novicah alpMedia ter v tematski številki publikacije »Alpe na odru« (CIPRA International);
o    predstavitev ugotovitev projekta v delovnih telesih Alpske konvencije in pobude EUSALP (CIPRA International).

Trajanje projekta
Maj 2026 – April 2028
 
Projektni partnerji
•    Društvo CIPRA International
•    Univerza za kmetijstvo na Dunaju (BOKU) (urejanje krajine, socialna ekologija)
•    V projektu sodelujejo naslednja biosferna območja UNESCO: Biosferni park Wienerwald/A, Biosferni park Salzburger Lungau & Kärntner Nockberge/A, Murtal/A, Biosferni park Großes Walsertal/A, UNESCO Biosfera Engiadina Val Müstair/CH

Projektni jeziki
Nemščina, angleščina

Kontakt
Wolfgang Pfefferkorn, wolfgang.pfefferkorn@cipra.org

Financiranje
Dvoletni raziskovalni projekt financira Avstrijska akademija znanosti v okviru programa »Človek in biosfera« (MAB) Unesca v višini 275.000 evrov