Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Primeri dobre prakse

Piknik na gradbišču

Teren – primer socialnega prostora za eksperimentiranje (c) Jana Jocif

V nadaljevanju o tem, kako je mirujoče gradbišče sredi slovenske prestolnice postalo priljubljen prostor za druženje.

Če v Ljubljani pri železniški postaji prečkate cesto, boste stopili naravnost na Teren. Tam mladi telovadijo na fitnes napravah, otroci se igrajo skrivalnice, v loncu na doma narejenem glinenem kuhalniku brbota gumbo, kreolska enolončnica, nekaj obiskovalcev je zleknjenih na pohištvu, sestavljenem iz palet, spet drugi v okviru delavnice, ki pravkar poteka, izdelujejo brikete iz žagovine. „Teren je naš prostor za eksperimentiranje, odprt je za vse,“ pove Nina Savič, arhitektka in članica Kulturnega društva prostoRož, ki je zaslužno za to, da je mirujoče gradbišče postalo kraj druženja in povezovanja.

Mestna občina Ljubljana se je na društvo obrnila leta 2017. „Pristojni so nam povedali, da je na voljo zemljišče, ki ga želijo v prihodnjih letih sicer prodati, ga pa lahko, če bi to zanimalo naše društvo, uporabljamo do začetka gradnje.“ Začetna ideja, da bi na zemljišču uredili skupnostni vrt, ni bila uspešna, saj tak vrt že obstaja v neposredni bližini. Nina je zato s sodelavkami predlagala, da bi način uporabe določili pozneje. „Od takrat dalje pač eksperimentiramo, za kaj vse bi ga lahko uporabili.“

Zemljišče se lahko uporablja brezplačno in za najrazličnejše namene, od delavnic do piknika. Najtežje je bilo na začetku, ko je bilo treba javnost seznaniti z novo pridobitvijo, čeprav program uporabe še ni bil določen. Novica se je kljub temu kar hitro razširila. Finančno pomoč je mestna uprava zagotovila le v začetni fazi, denimo za čiščenje zemljišča in postavitev ograje, ureditev platforme ter postavitev strešne konstrukcije in starega kioska za skladiščenje. Teren je spodbudil tudi druge projektne ideje. Skupina obiskovalcev je iz recikliranih materialov, kot so odpadni sodi, deli koles, lesene palete in star žar, izdelala mobilno kuhinjo za peko indijskih kruhkov čapati. Teren od mesta zdaj ne prejema več denarne pomoči – zemljišče tako še vedno nima dostopa do elektrike in vode –, a na njem so zgradili celo suho stranišče. „Prizadevamo si, da bi zemljišče obdržali. Res bi bila škoda, če bi ga spet izgubili,“ je opozorila Nina in dodala, da so projekti, kot je ta, zelo koristni. „Ko vidim, da se ljudje, ki obiščejo ta prostor, počutijo dobro ali želijo celo sami kaj prispevati, je to res dober občutek, da smo naredili nekaj koristnega.“

 

Več informacij na:

http://prostoroz.org/en/portfolio/items/teren/ (sl, en), www.facebook.com/pg/terenljubljana (sl), www.spottedbylocals.com/ljubljana/teren/ (en)

Kratek opis

Kaj: eksperimentalni prostor Teren

Kdo: Mestna občina Ljubljana, koordinator: Kulturno društvo prostoRož

Kje: Ljubljana, Slovenija

Kdaj: od leta 2017

Kako: Mestna uprava je Kulturno društvo prostoRož povabila k izdelavi koncepta začasne uporabe mirujočega gradbišča v bližini ljubljanske železniške postaje – nastal je eksperimentalni prostor Teren, ki ga je samo v letu 2018 uporabljalo okoli 20 različnih organizacij in oseb, od hip-hop skupin do waldorfske šole. Društva, organizacije in posamezniki uporabljajo lokacijo za urbano vrtnarjenje, izvajanje oblikovalskih in umetniških projektov, prirejanje kuharskih tečajev in delavnic, na katerih udeleženci pripravljajo jedi iz živil lokalnega izvora, poleg tega pa je Teren postal priljubljen tudi kot prostor za druženje in športne dogodke. Društvo prostoRož bo za celotno območje skrbelo do konca leta 2019. Kakšna prihodnost čaka Teren, pa trenutno še ni znano.

Prenosljivost in uporabnost v drugih regijah: Visoka stopnja prenosljivosti – v številnih alpskih krajih so neizkoriščena, začasno opuščena zemljišča in tudi stavbe. Kulturno društvo prostoRož razvija ustrezne koncepte in projekte uporabe javnega prostora, svoje izkušnje, ki jih je pridobilo pri izvajanju projekta Teren, pa z veseljem deli z vsemi, ki bi jih to zanimalo.