Z brennerskim predorom naj bi se – poleg preusmeritve tovornega prometa na železnico – za ljudi, ki živijo vzdolž obstoječe železniške trase, izboljšale razmere glede hrupa in kakovosti zraka. Da sporni projekt, katerega vrednost je ocenjena v milijardah, takih pričakovanj ne izpolnjuje, zdaj dokazuje študija, ki so jo na innsbruški univerzi opravili že davnega leta 2006, na zahtevo italijanske opozicije pa je bila javno objavljena šele pred kratkim.

Ugotovitve študije namreč kažejo, da se obremenitve za prebivalce po izgradnji baznega predora in dovoznih cest leta 2040 ne bodo zmanjšale in bodo ostale na enaki ravni. Odgovorni so sicer obljubljali, da na obstoječi gorski progi ne bodo več vozili tovorni vlaki, ki povzročajo hrup, a na vprašanje, ali je to v praksi s pravnega vidika sploh izvedljivo, ni jasnega odgovora. Hrup se bo na italijanski strani zaradi predora celo povečal, saj naj bi tovorni vlaki vozili ponoči, ukrepi za preprečevanje hrupa pa ne zadostujejo. Prav tako se ne bodo zmanjšali škodljivi izpusti v zrak, saj bo na železnico preusmerjen le del današnjega prometa oziroma prometa, ki se bo do takrat povečal. Družba BBT SE, ki je zadolžena za gradnjo predora, javnosti še vedno ni predstavila analize stroškov in koristi projekta brennerskega baznega predora

Študija in več informacij na: https://docs.google.com/file/d/0B-XHtHMN9FrZRk4yWTVVSXVYSUE/view?pli=1&sle=true (de/it)

http://derstandard.at/1397522632996/Brennerbasistunnel-nicht-unnuetz-aber-ueberschaetzt (de)

http://derstandard.at/1397522632996/Brennerbasistunnel-nicht-unnuetz-aber-ueberschaetzt (de)

https://www.salto.bz/it/article/11022014/wo-ist-die-bbt-studie (de)

.