Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Vizija: Z zračnim taksijem v palmin vrt na Matterhornu

03.06.2022
»Potem ko je drevesna meja dosegla višino 3.800 metrov, se zdaj vrstijo pritožbe, ker drevesa zakrivajo pogled.
Image caption:
Georg Bayerle © Markus Konvalin

Konec tedna v maju 2092 so ob devetih zjutraj zasedena že vsa pristajališča za zračne taksije, ki potnike vozijo na Jochberg pri Münchnu, kjer lahko prisluhnejo oglašanju oziroma 'petju' ruševca. Da so na to območje v petdesetih letih v veliko ptičnico uspeli preseliti še zadnje primerke teh ptic, se lahko zahvalimo programu EU Living-Nature. Podobne atrakcije poznajo tudi v okolici vseh velikih alpskih mest, od Dunaja/A do Torina/I, saj si tako lahko predvsem mladi neposredno ogledajo ne samo razstave plazilcev, temveč tudi živalske vrtove nekdaj bolj razširjenih domačih živali. Ti so zdaj del parkovne in športne pokrajine povsod po Alpah.

Uveljavila se je švicarska strategija izhoda za gorske doline, kjer so zaradi izginjanja stalno zamrznjenih tal in izrednih vremenskih dogodkov postali podori nepredvidljivi. Prelazi, kot sta Grimselpass in Timmelsjoch, so danes opuščeni, z njimi povezane doline pa deloma zapuščene. Palmin vrt na Matterhornu, nekdaj tarča posmeha, je postal eden najbolj priljubljenih točk v Alpah, večinoma za arabske obiskovalce. Zaradi avstrijske pobude, po kateri skrajnejša rastišča v gorskem svetu ne smejo postati gozdna, se je že vnel prepir. Potem ko je drevesna meja dosegla višino 3.800 metrov, se zdaj vrstijo pritožbe, ker drevesa zakrivajo pogled z vrhov gora, kot je Grossvenediger.

Tudi posamezni predeli Sicilije, južne Italije in južne Francije so v poletnih mesecih postali neprimerni za bivanje, navala podnebnih beguncev pa ni mogoče zaustaviti. V preteklosti skoraj neobljudene piemontske doline so zdaj v celoti napolnila begunska naselja. Večkratni poskus, da bi v Švici izpeljali referendum o uvedbi prisilne razlastitve sekundarnih prebivališč, ki bi jih nato namenili v humanitarne namene, ni uspel. Uspešen pa je poslovni model t. i. klimatske terapije: veliki egiptovski vlagatelj je razvil andermattski model zdravljenja in se že podpisuje kot uradni partner zdravstvenih zavarovalnic. V najbolj razkošnih krajih, kot so Therme Vals, pristajajo zračni taksiji na pristajalnih ploščadah hotelskih suit na 400 metrov visokih hotelskih stolpih dvojčkih. Samooskrbna zračna plovila se vsakodnevno vozijo iz pregretih metropol, kot so Milano/I, Zürich/CH in Lyon/F. Z umetno inteligenco, uporabljeno pri pilotni tehnologiji, je uspelo število nesreč, ki so posledica trkov z vrtečimi se vetrnimi turbinami in električnimi vodi, zmanjšati na najmanjši možni obseg.

Po več energetskih krizah, ki so si sledile v letih 2030–2050, so Alpe postale evropsko središče za vetrno in vodno energijo – zgled je dalo tirolsko državno podjetje, ki je že ob začetku stoletja obsežno mrežo črpalnih in zbiralnih sistemov povezalo z vetrnimi parki, postavljenimi na gorskih grebenih. Še naprej ostaja sporna količina oddane vode, namenjene preskrbi prebivalstva v dolini, opuščeno je kmetijstvo na območjih z manj ugodnimi naravnimi razmerami, kot so zgornji del doline Rone v Valaisu ali v posameznih delih Južne Tirolske, kjer pa je namakanje še izvedljivo, rastejo namesto jabolk in hrušk pomaranče in mango. Kot poročajo mediji, se mnogim to ne zdi sporno.

Georg Bayerle je od leta 1999 zaposlen kot strokovnjak za gorstva in okolje pri Bavarskem radiu. Pripravil je številne televizijske in radijske reportaže o gorah, alpski kulturi in naravi.

shranjeno pod: 70 let CIPRE, Alpe na odru