Stališče: Varnih mejnih vrednosti za onesnaženost zraka ni
Čist zrak pogosto velja za eno ključnih značilnosti alpskega prostora, vendar za marsikatero alpsko dolino to ne drži. Zaradi kombinacije topografskih razmer in človekovih dejavnosti, kot sta promet in ogrevanje, onesnaženost zraka ostaja stalna težava. Z novo evropsko direktivo o kakovosti zraka, si evropske države prizadevajo izboljšati kakovost zraka ter hkrati okrepiti vlogo državljanov in okoljskih organizacij pri prizadevanjih za čistejši zrak. Po besedah Špele Berlot Veselko, direktorice CIPRE Slovenija, bi morali prebivalci onesnaženih območij aktivno izkoristiti nove pravne možnosti. Direktiva mora biti v nacionalno zakonodajo prenesena do konca letošnjega leta.
Nova Evropska direktiva o kakovosti zraka, sprejeta leta 2024, odpira pomembno in neprijetno vprašanje: ali so evropske države res pripravljene na to, kar jih čaka? Do konca leta 2026 jo bodo morale prenesti v nacionalno zakonodajo, pri čemer direktiva bistveno znižuje mejne vrednosti za ključna onesnaževala, kot so delci PM2,5 in PM10 ter dušikov dioksid (NO₂).
Kljub temu te mejne vrednosti še vedno ostajajo nad priporočili Svetovne zdravstvene organizacije. Z drugimi besedami: tudi ob upoštevanju novih mejnih vrednosti zrak ne bo nujno dovolj čist, da bi bil resnično varen za zdravje ljudi.
Izziv je še posebej izrazit v alpskih območjih. Pogoste temperaturne inverzije v dolinah in kotlinah povzročajo, da onesnažen zrak ostaja ujet dlje časa kot drugod, kar vodi do pogostejših preseganj mejnih vrednosti onesnaževal v zraku. Hkrati nove raziskave kažejo, da problem ni le v koncentraciji delcev v zraku. Pomembna je tudi njihova sestava, zlasti njihov oksidativni potencial – sposobnost sprožanja škodljivih bioloških procesov, povezanih z boleznimi dihal ter srca in ožilja. V alpskem prostoru so največji viri onesnaževanja individualna kurišča in promet, zlasti v zimskih mesecih.
Posledice za zdravje so resne. Onesnaženost zraka ostaja eden največjih okoljskih dejavnikov tveganja v Evropi in vsako leto povzroči več sto tisoč prezgodnjih smrti, povezanih z izpostavljenostjo delcem. V Sloveniji je na primer približno 1.300 prezgodnjih smrti letno povezanih z onesnaženostjo zraka, podobni trendi pa so glede na velikost prebivalstva prisotni tudi v drugih alpskih državah (EEA, 2022).
V tem kontekstu je jasno, da zakonodajni ukrepi sami po sebi ne bodo zadostovali. Dokler bodo ukrepi delni ali predvsem simbolični, bistvenih izboljšav ne bo. Brez odločnejših sprememb na področju ogrevanja, prometa in lokalnih energetskih sistemov je malo verjetno, da bo tudi nova direktiva prinesla obljubljene rezultate.
Kljub temu direktiva prinaša pomembno pozitivno spremembo: krepi pravne možnosti državljanov na področju kakovosti zraka. Če oblasti ne bodo sprejele ustreznih ukrepov, bodo posamezniki in organizacije pod določenimi pogoji lahko zahtevali odgovornost in sodno presojo. Čist zrak tako ni več le okoljski cilj, temveč postaja bistveni del pravice do zdravega življenjskega okolja in varovanja zdravja ljudi.
Viri:
www.eea.europa.eu/en/topics/in-depth/air-pollution (en), https://eur-lex.europa.eu/EN/legal-content/summary/cleaner-air-for-europe.html (en, fr, it, sl, de), www.euronews.com/2026/07/01/air-quality-is-improving-across-europe-as-report-finds-steady-decrease-in-major-pollutants (en)
