Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Ukrepati danes za boljši jutri

29.08.2014
Eden največjih izzivov 21. stoletja so zagotovo podnebne spremembe. Na območju Alp so se temperature v preteklih 150 letih zvišale za skoraj dve stopinji, s tem pa za skoraj dvakrat toliko, kot znaša svetovno povprečje. Da bi za ljudi in naravo lahko ublažili posledice dviga temperature, je treba začeti ukrepati takoj.
Image caption:
S trezno glavo kljub vedno višjim temperaturam: da bi izkoristili sinergije, so v regiji vsi vpleteni skupaj pripravili ustrezne ukrepe. (c) Frank Schultze, Zeitenspiegel

Nebo je sivo in prekrito z oblaki, lije kot iz škafa. Gola pobočja ne morejo več sprejemati vode. Majhni potoki so narasli v uničujoče hudournike. Na večjem delu pobočja se je sprožil plaz in zasul ceste in hiše. Stroški nastale materialne škode in sanacijskih ukrepov gredo v stotisoče evrov. Menjava prizorišča, ista lokacija pred nekaj leti: skupina mladih stoji na strmem pobočju nad domačo vasjo. S čela jim kaplja znoj, roke so umazane od zemlje. Pod vodstvom gozdarskih in  podnebnih strokovnjakov sadijo sadike listavcev in iglavcev. Drevesna vegetacija bo pripomogla k stabilizaciji terena. Občinski komunalni delavci širijo vodne odtoke, da bo mešani gozd tudi ob močnejših padavinah preprečil plazenje tal. Stroški znašajo nekaj deset tisoč evrov. Opisana scenarija sta dober primer, kako pomembni so preventivni ukrepi in kako hude so lahko posledice, če se taki ukrepi ne izvedejo. Minilo je že skoraj četrt stoletja, odkar je Medvladni forum za spremembo podnebja (IPCC) objavil prvo poročilo o podnebnih spremembah; znanstveniki so v njem domnevali, da obstaja povezava med ravnanjem človeka in  koncentracijo toplogrednih plinov v ozračju. Od takrat se je veliko zgodilo: raziskovanje tega področja se je okrepilo, pojavile so se nove metode. Aktualno poročilo IPCC (2014) ne dopušča nobenega dvoma več, da je za globalno segrevanje „z veliko mero verjetnosti“ odgovoren prav človek. To je zdaj sprevidela tudi politika.

POSLEDICE SO VIDNE ŽE DANES

Mednarodna podnebna politika si je postavila cilj, da bo globalno segrevanje omejila na manj kot 2 oC nad temperaturo v predindustrijskem obdobju. Le v primeru, da bo zastavljeni „cilj dveh stopinj“ uresničen, bo po mnenju IPCC še mogoče preprečiti ekološke, ekonomske in socialne posledice podnebnih sprememb, zato je treba globalne emisije toplogrednih plinov do leta 2050 znižati za vsaj 50 odstotkov. A uresničenje zavezujočega cilja je bilo na podnebnih konferencah v Kopenhagnu (2009), Durbanu (2011) in Varšavi iz ekonomskih in političnih razlogov (2013) vedno znova preprečeno. A tudi z najresnejšimi prizadevanji za varstvo podnebja, kot bi bila denimo takojšnja zaustavitev emisij vseh toplogrednih plinov, je mogoče posledice podnebnih sprememb le ublažiti in ne popolnoma preprečiti. Nekatere od njih, npr. slabe letine zaradi dolgotrajnih suš ali poplave zaradi izrednih količin padavin, so vidne že danes, tudi na območju Alp. Podnebna raziskovalka Helga Kromp - Kolb z Univerze za kmetijstvo, gozdarstvo in obnovljive naravne vire na Dunaju ob tem pojasnjuje: „Podnebne spremembe napredujejo v Alpah, tako kot tudi v drugih gorstvih, hitreje kot v drugih predelih Evrope, deloma zaradi tega, ker se pokritost s snežno odejo manjša in tla lahko sprejmejo več toplote. Torej bomo prvi, ki bomo spremembe občutili, zlasti na področju varnosti v alpskih dolinah.“

REAKTIVNO ALI PROAKTIVNO?

Da bi posledice podnebnih sprememb omejili na najmanjšo možno mero, so torej odločilnega pomena prav ukrepi prilagajanja. Manjše in stroškovno ugodne posege, kot sta nega varovalnih gozdov ali ponovna vzpostavitev mokrišč v območja, ki so pomemben naravni zadrževalnik visokih voda, je mogoče na lokalni in regionalni ravni izvesti takoj. Ker se lahko posledice podnebnih sprememb v posameznih regijah in celo dolinah med seboj razlikujejo, morajo prilagoditvene ukrepe sprejemati akterji na regionalni oz. lokalni ravni, denimo občinski sveti. Nujno je treba spremljati, kakšne so posledice za celoten življenjski, gospodarski in naravni prostor. Posledice zemeljskih plazov lahko občutijo vsi sektorji: gozdarji izgubijo surovino, občine in zasebniki infrastrukturo, turizem privlačno pokrajino. Da bi prepoznali sinergije in prihranili stroške, je zato pomembno, da ukrepe pripravljajo skupaj vsi prizadeti v regiji, kot so župani, občinski sveti, predstavniki gospodarstva in prebivalci. Primer za to, kako uspešna je lahko taka metoda, je švicarska regija Surselva. Izhodišče je bila tam analiza okolja: kaj deluje, kateri viri obstajajo, katere storitve se izvajajo. Analiza je upoštevala tudi priložnosti in tveganja, ki so odvisna od podnebja. Na delavnicah in v redni izmenjavi pod strokovnim vodstvom so regionalni akterji nato oblikovali medsektorske strategije prilagajanja in ustrezna orodja. Urs Giezendanner, vodja Agencije za regionalni razvoj regije Surselva, je ob tem povedal: „Občine in predstavniki gospodarstva lahko ob sodelovanju vseh sodelujočih ukrepe prilagajanja izvajajo hitro – v Surselvi smo na podnebne spremembe že pripravljeni.“

Jakob Dietachmair
CIPRA International

-----------------------------------------------------------

PODPORA PRILAGAJANJU PODNEBNIM SPREMEMBAM
Projekt C3-Alps
Namen Interregovega projekta C3-Alps je prenesti znanstvena spoznanja o prilagajanju podnebnim spremembam v prakso in za ustrezno ukrepanje usposobiti akterje na regionalni in nacionalni ravni, npr. župane ali javne uslužbence. Kakšne so pri tem lahko rešitve, ponazarjajo primeri dobre prakse, zbrani v zbirkah filmskega, slikovnega in pisnega gradiva.
Zbirka orodij za podnebje Surselva
V švicarski regiji Surselva si bodo pri izvajanju metod in ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam pomagali z zbirko orodij Klima Toolbox Surselva. Oblikovalci političnih odločitev, predstavniki gospodarstva in prebivalci bodo skupaj na večsektorski ravni oblikovali proces prilagajanja. Projekt financira švicarski Zvezni urad za okolje (BAFU) v okviru pilotnega programa za izvajanje ukrepov prilagajanja podnebnim spremembam.
www.cipra.org/sl/podnebje-energija

 

Revija Alpe na odru je brezplačno objavljena na http://www.cipra.org/alpe-na-odru