Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Trajnostno živeti in smučati v Alpah

17.01.2022
Zime 21. stoletju bodo v Alpah deževne, zaznati bo manjša količina zapadlega snega, ki se bo obdržal krajši čas. Kakšne bodo prilagoditve zimskega (smučarskega) turizma na okoljske dejavnike v Alpah? Ali prilagajanje na podnebne spremembe predstavlja priložnost za nove poslovne modele, ki bodo izboljšali kakovost turistične ponudbe?
Image caption:

Podnebne spremembe postavljajo alpski turizem pred velike izzive, saj se mora nanje prilagoditi, hkrati pa izpeljati ukrepe blaženja za zmanjšanje okoljskih vplivov sektorja.  Zimski turizem  je močno povezan z naravo in je od nje odvisen, saj je z razpoložljivostjo okoljskih virov (npr. snega) odvisno ali sektor sploh lahko ponudi določeno turistično ponudbo. Zimske oblike turizma so neizpodbitno izjemno energetsko in prostorsko potratne, a poudariti je potrebno, da so največji prispevki toplogrednih plinov še vedno povezan s načinom prihoda gosta v turistično središče. Skrb za slovenskega turista, ki si za svojo zimsko destinacijo izbere lokalno smučarsko središče prinaša poleg dobrobiti za slovensko gospodarstvo, tudi prednosti za okolje. Pa vendar, zakaj bi sploh še smučali v Sloveniji?

Zimska turistična ponudba v Sloveniji se ne mora kosati z drugimi alpskimi (in nekaterimi balkanskimi) središči, žičničarska infrastruktura je zastarela, uporabniška izkušnja je nizkokakovostna, turistične storitve so skromne. Obiskovalci se namesto prenočevanja v hotelih, odločajo za spanje v apartmajih in individualnih nastanitvah, kar prinaša najmanj dodatne vrednosti v turistično blagajno, prav tako se skrajšuje čas trajanja obiska. Nekatera nizko ležeča smučarska središča so se zaradi zelenih zim že zaprla, pokal za Zlato lisico se je v zadnjih letih preselil s Pohorja v Kranjsko Goro, a tudi visokogorska središča, ki nimajo težav s snegom se srečujejo s poslovno slabimi izidi (Kanin). So torej razlog za razvojne zaostanke slovenskega zimskega turizma res podnebne spremembe?

Gorski (zimski) športi so tradicionalna dejavnost v vseh alpskih državah, predstavljajo del narodne identitete in Slovenija je eden redkih narodov, kjer smo nordijsko zgodbo pripeljali tudi v alpskost. Ponašamo se lahko z vrsto športnih uspehov, hkrati pa vsak otrok tekom osnovnošolskega izobraževanja spozna osnove principa gibanja v snegu  (npr. šola v naravi, redne ure telovadbe v nekaterih gorskih občinah). Zato zavestna odpoved razvoju zimskega (smučarskega) turizmu pomeni tudi odpoved delu samega sebe. Zimski turizem moramo razvijati v smeri trajnostni in ga prilagoditi posledice podnebnih spremembe, prav tako je potrebno oblikovati strategijo razogljičenja zimskega turizma. Zahteva CIPRA z leta 2011 je torej še vedno aktualna - »Zimski turizem mora postati integriran del lokalne ponudbe, vključujoč socialni, ekonomski in okoljski steber - poiskati je treba nove poti v sonaravni in za podnebje sprejemljiv turizem«.  

S prispevkom »Trajnostno živeti in smučati v Alpah«, smo pri CIPRI Slovenija sodelovali na posvetu Turizem in podnebne spremembe v Alpah, ki je potekal 13. 1. 2022 na Bledu v okviru konference Evropa prihodnosti.