Novice
Tradicionalni sistem namakanja kmalu kot nesnovna kulturna dediščina?
V sušnih alpskih regijah, kot so italijanska Val Venosta/Vinschgau, švicarska dolina Rone ali francoski Briançonnais, je prebivalstvo skozi stoletja razvijalo domiselni sistem namakanja. Tovrstne rake – na Južnem Tirolskem v Italiji ali v švicarskem kantonu Valais jim pravijo waale, suonen ali wasserleiten – so več kilometrov dolgi kanali oziroma umetne struge, po katerih je voda, ki so jo speljali iz višjih gorskih predelov, oskrbovala travnike, vinograde in vrtove.
Sodobna tehnologija namakanja je marsikje nadomestila stare prakse namakanja in vzdrževanja, saj so te za današnji čas postale premalo učinkovite in časovno zamudne. Pa vendar je tradicionalno namakanje še vedno zelo pomembno za ohranitev biotske raznovrstnosti in pokrajine kakor tudi socialno vključevanje – edinstvene konstrukcije, kolektivno upravljanje voda in tradicionalne namakalne tehnike tako odražajo pomemben del kulturne zgodovine in odločilno prispevajo k utrjevanju regionalne identitete. »Skupna odgovornost za vse te stare vodovodne napeljave in namakalno vodo je lahko zgled za trajnostno rabo redkega vira,« je dejala Karina Liechti iz Švicarske fundacije za ohranitev krajine, ko je opisovala raziskovalno delo na tem področju.
Da se znanje, ki je na tem področju nastajalo in se oblikovalo skozi več generacij, ne bi izgubilo, je sedem evropskih držav, med njimi Avstrija, Italija, Nemčija in Švica, pri Unescu vložilo pobudo za vpis omenjenega elementa nesnovne kulturne dediščine na reprezentativni seznam – svoje mesto na Unescovem seznamu bi tako morali najti znanje, tehnologija in organizacija tradicionalnega sistema namakanja v Evropi.
Viri in nadaljnje informacije:
www.sl-fp.ch/de/stiftung-landschaftsschutz-schweiz/aktuelles/traditionelle-bewaesserung-in-europa-n-unesco-kandidatur-341.html (de, fr, it), www.hpv.bz.it/download/cs-rogge-waale-225.pdf (de, it), www.austriaca.at/?arp=0x003d2776 (en)