»Če želimo, da bodo v Alpah dobro živeli tudi naši otroci, bomo morali kot posamezniki kakor tudi kot skupnost spremeniti naše življenjske in delovne navade. Denimo pri prizadevanjih za omejevanje višanja globalne temperature, ali pri našem prilagajanju spremembam, do katerih že prihaja, in s tem preprečevanju dramatičnega zaostrovanja. Trajnostni razvoj bo moral biti zasidran v zavesti alpskih prebivalcev in obiskovalcev in ne le v zakonskih in podzakonskih aktih, ki so bili sprejeti v preteklih desetletjih.

Spremembe v vedenju se ne začnejo v naših glavah, temveč jih upravljajo čustva, ugotavljajo različne kognitivne in socialnoznanstvene študije, med katerimi je tudi raziskava Annette Jenny, ki je o tem poročala na letni konferenci CIPRE 2015. Vse te ugotovitve in znanja prenašajo v prakso civilne iniciative v Alpah in se pri tem z lastnimi izkušnjami in čustvi soočajo z izzivi trajnostnega razvoja. Taki primeri so, denimo, kooperativni modeli ohranjanja delovnih mest, popravljalnice, kjer piješ kavo in popravljaš različne predmete (repair caffés), obdelovanje skupnih vrtov (community gardens) itd. S projekti, kot je Youth Alpine Express, ali podnebno igro 100max pa CIPRA prebivalce Alp vabi, da preizkusijo podnebju in okolju prijazne načine življenja, potovanja in prehranjevanja.

Da pa bi se vse te vodilne pobude lahko uspešno širile, bodo predstavniki politike in gospodarstva morali aktualne spremembe sprejeti bolj odprto in jih tudi dejansko podpreti. Naučiti se moramo drugačnega sodelovanja, saj bomo le tako omogočili uspešno izmenjavo med civilno družbo, politiko in gospodarstvom. Za naše skupno dobro in v korist naših Alp.«

Viri in več informacij na: www.cipra.org/sl/sporocila-za-medije/spremenjenega-vedenja-se-je-treba-nauciti